To je vitamin, o katerem se najmanj govori, a sodi med najpomembnejše

Vitamin K ima pomembno vlogo pri strjevanju krvi, tvorbi beljakovin v kosteh ter ohranjanju zdravja srčno-žilnega sistema. Je v maščobi topen vitamin, kar pomeni, da se lažje absorbira skupaj z maščobami iz hrane ter se shranjuje v jetrih in maščobnem tkivu.
Čeprav ga telo potrebuje v zelo majhnih količinah, je vitamin K ključen za tvorbo beljakovin, ki sodelujejo pri strjevanju krvi, delovanju ledvic in presnovi kosti. Obstaja v dveh oblikah: vitamin K1, ki ga najdemo v listnati zeleni zelenjavi, kot sta špinača in ohrovt, ter vitamin K2, ki se nahaja v fermentirani hrani in ga naravno proizvaja črevesna mikrobiota.
Ker telo vitamin K tudi samo proizvaja in ga v prehrani ne potrebujemo veliko, je njegovo pomanjkanje redko – pri zdravih posameznikih z uravnoteženo in raznoliko prehrano skoraj nemogoče.
Naravni viri vitamina K so: zelje, špinača, brokoli, avokado, kopriva, paradižnik, grah, soja, korenje, krompir, rastlinska olja, ribje olje, mleko, sir in alge.
Priporočen dnevni vnos vitamina K: 90 mikrogramov
Za odrasle, stare 19 let in več, znaša priporočeni dnevni vnos vitamina K, 90 mikrogramov za ženske in 120 mikrogramov za moške. Večina odraslih lahko to količino zaužije že z eno porcijo listnate zelene zelenjave.
Vendar pa lahko nekatera zdravstvena stanja in zdravila ovirajo absorpcijo vitamina K in tako povečajo tveganje za njegovo pomanjkanje. Med te spadajo določeni antibiotiki, če jih jemljemo več tednov, ter prebavne motnje, kot sta celiakija ali ulcerozni kolitis. V teh primerih zdravniki lahko predpišejo nadomestek vitamina K ali antikoagulante, ki zavirajo njegov metabolizem.
Kako prepoznati pomanjkanje vitamina K?
Čeprav redko, se pomanjkanje vitamina K lahko kaže s spodnjimi opozorilnimi znaki. Z enostavnim krvnim testom lahko zdravnik ugotovi, ali gre res za pomanjkanje tega hranila.
Pretirano krvavenje
Najbolj očiten znak pomanjkanja vitamina K je močno krvavenje iz ran ali ureznin. Če gre za manjšo poškodbo, se mora kri hitro strditi. Če pa rana dolgo krvavi, to lahko kaže na pomanjkanje vitamina K. Tudi močne menstruacije so lahko znak, da je treba poiskati zdravniški nasvet.
Pojav modric brez razloga
Ob nepojasnjenih modricah ljudje pogosto pomislijo na pomanjkanje železa, a tudi pomanjkanje vitamina K lahko povzroči modrice. Ta vitamin namreč sodeluje pri strjevanju krvi in ščiti krvne žile ob nizki ravni se te hitreje poškodujejo in počijo.
Oslabelost kosti
Nizke ravni vitamina K lahko povzročijo zlome kolka, zmanjšano kostno gostoto, slabšo telesno držo in celo osteoporozo. Ker se ta simptom razvija postopoma, pogosto ostane spregledan. Zato so redni krvni testi pomembni za spremljanje hranil v telesu.
Črno obarvano ali krvavo blato
Čeprav črno blato ni nujno posledica pomanjkanja vitamina K, je prisotnost krvi v blatu lahko opozorilni znak, saj je čezmerno krvavenje eden najpogostejših simptomov pomanjkanja tega vitamina.
Vitamin K: več kot le strjevanje krvi
Čeprav je vitamin K1 (filokinon) glavni vir vitamina K v prehrani, vitamin K2 (menakinon) pridobiva vedno več pozornosti zaradi svoje potencialne vloge pri preprečevanju kalcifikacije arterij.
Študije so pokazale, da K2 pomaga usmerjati kalcij v kosti in zobe in ga odvrača od mehkih tkiv, kot so arterije. Pomanjkanje K2 je bilo povezano z večjo verjetnostjo ateroskleroze in srčnih bolezni. Na Nizozemskem izvedena študija Rotterdam Study je pokazala, da je bil višji vnos K2 povezan z manjšim tveganjem za koronarne bolezni srca.
Novorojenčki imajo povečano tveganje za pomanjkanje
Novorojenčki se pogosto rodijo z zelo nizkimi zalogami vitamina K, kar lahko povzroči redko, a nevarno stanje, imenovano hemoragična bolezen novorojenčka (HDN). Zato večina porodnih ustanov rutinsko aplicira vitamin K intramuskularno ob rojstvu.
Vitamin K in osteoporoza
V nekaterih državah, zlasti na Japonskem, zdravniki uporabljajo vitamin K2 kot terapevtsko dopolnilo za zdravljenje osteoporoze. Ugotovili so, da K2 (še posebej oblika MK-7) spodbuja aktivacijo osteokalcina, proteina, ki je nujen za vezavo kalcija v kosteh. Čeprav dokazi še niso dovolj močni za uradne smernice na Zahodu, raziskave kažejo obetavne rezultate.
Interakcije z zdravili
Vitamin K neposredno vpliva na učinek antikoagulantov (npr. varfarin), saj ti delujejo tako, da zavirajo aktivacijo vitamina K. Zato morajo bolniki, ki jemljejo ta zdravila, paziti na stabilen vnos vitamina K – ne preveč ne premalo. Nenadne spremembe v prehrani (npr. povečano uživanje špinače ali ohrovta) lahko porušijo ravnovesje in vplivajo na učinkovitost zdravljenja.
Presežek vitamina K je redek, a možen pri dodatkih
Ker je vitamin K topen v maščobah, obstaja možnost kopičenja v telesu pri dolgotrajnem in pretiranem uživanju prehranskih dopolnil zlasti K3, sintetične oblike, ki se danes v prehrani skoraj ne uporablja več, saj lahko v visokih odmerkih povzroči toksičnost za jetra in hemolizo (razpad rdečih krvničk).
Vitamin K je bistven ne le za strjevanje krvi, temveč tudi za zaščito kosti in srca. Medtem ko večina ljudi z uravnoteženo prehrano prejme dovolj K1, pa lahko fermentirana hrana (sir, jogurt) in dopolnila z vitaminom K2 nudijo dodatne koristi še posebej za srce in kosti.
Ob naraščajočem zanimanju znanstvenikov za vlogo vitamina K2 se pričakuje, da bo v prihodnosti postal še pomembnejši del preventivne medicine.