Andrej Šifrer: od Londona do Hruševice
Tisti, ki imajo priložnost Andreja Šifrerja večkrat videti od blizu, dobijo občutek, da je vedno dobre volje. Pri nekaterih to spoznanje vpliva na širjenje tega občutka, pri drugih pa na dobro slovensko »fovšarijo«. Seveda to slednje Gorenjca ne moti, saj verjame, da ima vsak za svoje počutje in početje svoje razloge.
Pred kratkim sta se s partnerico Mirjam vrnila iz Londona, kjer je navdušil člane Britansko-slovenskega društva, ki tako srečanje priredi vsako leto v čast Prešernovega dne. Tokrat so ga zamaknili za en mesec, pa je padel ravno na dan žena. Ob strani sta mu stala njegova večna angleška soborca – Dave Cooke in Bill Thorpe, ki poskrbita za akustično milozvočje Andrejevih pesmi. A tokrat je le bilo nekaj, v čemer se še ni preizkusil. Cel večer je napovedoval in delno prepeval v angleščini.
S tem ni navdušil le prisotnih, ki so bili večinoma prebivalci Združenega kraljestva, ampak tudi Dava in Billa, ki sta po skoraj petdesetih letih le razumela, o čem njun prijatelj sploh poje. Dave Cooke je Andreju v telefonskem pogovoru smeje priznal: »V vseh teh letih sem se naučil le ene slovenske fraze – 'jas pa uem, da ti si moja' (iz pesmi Vasovalec), od zdaj pa razumem, zakaj ljudje trumoma drvijo na njegove koncerte, saj so njegova besedila 'heavenly' (nebeška).« Uvod v večer je spremilo nekaj pomembnih govorcev in dobrodelna loterija.
Zdravljico sta zapela Shirlie Roden in Mihael Žmahar, ki je tudi vodil prireditev, glavna govornica pa je bila nova predsednica združenja gospa Evelina Ferrar, ki se ji je pridružila predstavnica veleposlaništva v Londonu Nina Kralj. Šifrerjev nastop za kakšnih 90 posebnih gostov je tresel Hotel Ambasadorss in prisotni so vse bolj sodelovali z nastopajočimi. Pevec je vidno užival in to s posebnim razlogom: »Med prisotnimi je bila tudi moja najmlajša hči Kora s svojim izbrancem Alisterjem, ki je na nastop povabil tudi svoje starše Samantho in Tima Camerona Jonesa. Vesel, ponosen in malo razburjen sem nastop izpeljal do konca.«
V pravem trenutku
Slab teden pozneje, ko sta se z Mirjam vrnila iz Londona, je bil načrtovan nastop v Hruševici pri Štanjelu.
Tja so ju povabili domačini z odličnim zamejskim pisateljem in predsednikom Društva slovenskih pisateljev Marijem Čukom na čelu. V naselje, ki ima 116 volilnih upravičencev, je prišlo prav toliko obiskovalcev kot v London, dobrih devetdeset. V tem čarobnem kraju ljudje sodelujejo, si pomagajo in se veselijo skupaj, torej povsem brez »fovšije«.
Ker je marec simbolično mesec žensk, so vsem prisotnim damam podelili cvetlico, ob koncu večera pa odprli nekaj steklenic omamne črnine. London ima svoje čare in je v skoraj pol stoletja na Šifrerju pustil poseben pečat, a Hruševica pri Štanjelu se mu je zgodila v pravem trenutku. Prisotni so peli z njim, se objeli ob skladbi Za prijatelje in ta pesem še nikoli ni zvenela tako pristno in resnično kot v tej kraški vasici. »Hvala Marij, Leon, Boštjan, Sebastjan in neverjetni kovač Valter Furlan!«
Šifrer ni skrival veselja. Z Mirjam sta prenočila v butičnem hotelu St. Daniel, nad katerim sta bila povsem navdušena, prav tako nad njegovima lastnikoma Nino in Miranom Prodnikom. London pozna sicer ves svet, Hruševico peščica radovednežev, a na tehtnici glasbenega vagabunda sta si ta kraja v enem tednu povsem enaka.
