37 dni do volitev: Slovenija ima od članstva v EU več kot zgolj denar
Do evropskih volitev je še 37 dni. Iztekajoči se teden je poleg praznika dela zaznamovala dvajseta obletnica vstopa Slovenije in še devetih držav v Evropsko unijo. Težko je prezreti dosežke in tudi neuspehe, ki so sledili velikemu poku oziroma največji širitvi Unije v njeni zgodovini. Gospodarski napredek je skupni imenovalec, mimo katerega ne moremo, toda nekatere novinke so se po vstopu izneverile temeljnim vrednotam EU in potrdile, da evropska integracija ni vedno enosmerni proces. Več o tem in drugih plateh okrogle obletnice v najnovejši izdaji novičnika Evropa izbira, zadnji pred uradnim začetkom volilne kampanje za evropske volitve. Kot vselej bova vesela vaših odzivov.
Na novičnik Evropa izbira se lahko brezplačno naročite tukaj.
POGOSTO PRISLUHNEJO IZKUŠNJAM SLOVENIJE Širitve Unije pred dvema desetletjema se je v intervjuju z našim bruseljskim dopisnikom Petrom Žerjavičem dotaknila tudi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. »Slovenija je impresivna država, za nas predstavlja tudi vrata do Zahodnega Balkana. Pogosto prisluhnemo njenim izkušnjam,« je v pogovoru za Delo in še pet vodilnih medijev iz držav, ki so 1. maja 2004 vstopile v EU, dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Tako je Slovenija v njenih očeh pomembna država tudi zaradi svoje geopolitične izkušnje. Prav tako je država z lepotami, »v katero se milijoni turistov zaljubijo«.
Spomnila je na obisk Slovenije avgusta lani po katastrofalnih poplavah. »Evropa je bila takoj tam. Tudi jaz sem bila tam. Videla sem katastrofo in Evropa je pokazala izjemno solidarnost,« je dejala v svoji pisarni v 13. nadstropju bruseljske palače Berlaymont.
ČLANSTVO NISO SAMO SREDSTVA IZ EVROPSKEGA PRORAČUNA Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je v intervjuju za Delo postregel s podatkoma, da se je bruto domači proizvod Slovenije od vstopa v EU skoraj podvojil, izvoz pa popeteril, kar je uporabil kot argument za to, da na koristi članstva ni smiselno gledati izključno prek denarja, ki ga Slovenija kot neto prejemnica dobi iz proračuna sedemindvajseterice. Poudaril je tudi, da je vloga Slovenije v EU odvisna od politike slovenske vlade.
»Sloveniji škodi, če je politika udrihanje po 'bruseljski birokraciji' ali uporabljanje podobnih floskul. Za Slovenijo je slabo, če se glasno postavlja na stran držav članic, proti katerim teče postopek po 7. členu [zaradi očitanih kršitev vrednot EU]. Z izjemo takšnih anomalij ji je šlo v EU vedno dobro.«
Janez Lenarčič, evropski komisar
V KAKŠNI DRUŽBI BI RAJE BILI? Vodja predstavništva evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je morda še najbolj nazorno opisala proračunsko dilemo, pred katero se bo prej ali slej znašla naša država. Na vprašanje, ali bi moral biti cilj Slovenije postati neto plačnica v evropski proračun, je Jerneja Jug Jerše odgovorila z retoričnim vprašanjem: »Bi bila Slovenija raje v družbi Poljske, Grčije, Madžarske, Romunije ali Portugalske kot v družbi Nemčije, Francije, Nizozemske, Italije ali Švedske?«
IZGUBILI VLADAVINO PRAVA, ČESAR NISO PRIČAKOVALI Slovenija je 1. maja 2004 postala članica EU skupaj s Poljsko, Madžarsko, Češko, Slovaško, Litvo, Latvijo, Estonijo, Malto in Ciprom. Vključitev deseterice držav, posebno tistih iz srednje in vzhodne Evrope ter Baltika, je bila del neizogibne konsolidacije stare celine po padcu železne zavese – tako rekoč zgodovinska nujnost, a so jo v naslednjih dveh desetletjih zasenčile nove delitve, povezane predvsem s težavami mladih demokracij.
EU KOT ZAGOTOVILO ZA DOLGOROČNO PREŽIVETJE Obletnice največje širitve EU v zgodovini se je dotaknil tudi Delov kolumnist Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je prepričan, da je institucionalni okvir Evropske unije največja prednost in edina garancija za dolgoročno preživetje Slovenije. »In to je natanko zato, ker gre za sistem, ki je nekompatibilen z idejo in prakso imperijev na evropskih tleh. Omogoča nam, da je verz naše himne 'ne vrag, le sosed bo mejak' banalna stvarnost našega vsakdana – v svetu, v katerem vseokoli nas to vedno manj drži.«
PRITISK SKRAJNO DESNIH, SUVERENISTIČNIH SIL Konstelacija političnih sil, tako v EU kot v Sloveniji, je zelo podobna, kot je bila pred petimi leti. Na eni strani so proevropske sile, ki jih uteleša velika koalicija v evropskem parlamentu med ljudsko stranko, socialisti, liberalci in zelenimi. Nasproti jim stoji skrajna desnica, ki bi lahko dobila največjo podporo evropskih volivcev doslej. Napovedi kažejo, da bi proevropske politične sile lahko zadržale večino. A tokrat, kot je analiziral Uroš Esih, bodo pod še močnejšim pritiskom skrajno desnih, suverenističnih, identitarnih in iliberalnih političnih sil, ki dvigajo glavo na stari celini.
Vidimo spremembo v politični strategiji skrajne desnice. (...) Njihova strategija zdaj je, da si želijo biti znotraj EU in v evropskem parlamentu, kjer delujejo in glasujejo proti vsemu, kar je konstruktivno za EU.
Agnes Jongerius, nizozemska evropska poslanska
VOLILNE RAČUNE ODPRLO 13 STRANK IN LIST Do roka, ki se je iztekel sredi prejšnjega tedna, je posebne transakcijske račune za financiranje volilne kampanje odprlo 13 strank oziroma list. Med njimi so poleg vseh petih parlamentarnih še SLS, ki ima predstavnika v evropskem parlamentu, ter zunajparlamentarne Vesna, Pirati, Dobra država (ki nastopa s skupno listo z DeSUS), Resni.ca, Zeleni Slovenije in Nič od tega.
O KAKŠNIH ZNESKIH ZA KAMPANJO GOVORIMO? V Gibanju Svoboda zneska, ki ga bodo namenili za kampanjo, za STA niso razkrili. V koalicijski SD, ki se spoprijema z rdečimi številkami, napovedujejo finančno skromno kampanjo. V Levici predvidene stroške kampanje ocenjujejo na 100.000 evrov. V NSi načrtujejo, da se bodo njihovi stroški gibali v okviru vrednosti kampanje izpred petih let. Tedaj so za kampanjo odšteli 106.000 evrov. V SDS za zdaj na vprašanje STA niso odgovorili. Pirati so sporočili, da nameravajo za volilno kampanjo porabiti okoli 20.000 evrov. V stranki Resni.ca so poudarili, da bodo v kampanjo vložili le nujna sredstva. Skladno z zakonodajo posamezne liste za financiranje kampanje za volitve v evropski parlament ne smejo preseči 0,40 evra na volilnega upravičenca v državi. Skupni znesek tako ne sme biti višji od približno 680.000 evrov.
ŠE EN POMEMBEN ROK … Devetega maja, ko se bo pri nas uradno začela kampanja, se bo iztekel tudi rok, do katerega lahko volivci, ki bodo na dan glasovanja začasno v tujini, državni volilni komisiji sporočijo, da želijo glasovati po pošti oziroma na diplomatskem ali konzularnem predstavništvu Slovenije.
… IN ŠE ENA OBLETNICA Prvi maj je pomemben datum tudi za Delo, saj je prav na ta dan pred 65 leti izšla prva številka časnika. Da bi zaznamovali to obletnico, smo v uredništvu omogočili, da se lahko bralci na našo digitalno edicijo za dva meseca naročite že za 10,49 evra. Z naročilom na Delo Digital boste vedno na tekočem z aktualnimi novicami in zanimivostmi, prav tako boste podprli naše delo.
STROŠKI VOLITEV IN REFERENDUMOV VEČ KOT DEVET MILIJONOV EVROV SDS in NSi sta vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja in uporabo konoplje s predlogom za začasno zadržanje do končne odločitve. To bi lahko vplivalo na datum njune izvedbe. Na državni volilni komisiji (DVK) pravijo, da se ne glede na to pripravljajo, kot da bodo referendumi hkrati z volitvami v evropski parlament. »Zahteva za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih z vidika DVK pri izvedbi referendumskih opravil ne spremeni ničesar. Ključne akte za izvedbo referendumskih opravil je DVK sprejela že v petek, 26. aprila, preostali so v pripravi. Skladno z odloki o posvetovalnih referendumih, ki jih je sprejel državni zbor, se bodo referendumska opravila začela v ponedeljek, 6. maja.« Ocenjeni stroški skupne izvedbe volitev in treh referendumov znašajo 9,1 milijona evrov.
GOLOB STAVI NA MLADE V intervjuju s predsednikom vlade Robertom Golobom sta se odgovorni urednik Dela Bojan Budja in urednik Sobotne priloge Ali Žerdin dotaknila tudi junijskih volitev, na katerih po besedah premiera njegova stranka stavi na mlade. »Verjamemo, da je evropska zgodba zgodba bodočih generacij. Prav je, da to zgodbo sooblikuje mlada generacija. Želimo si, da bi se na volitvah ljudje lahko odločali med mlado, odprto, demokratično podobo Evrope na eni strani, na drugi pa že vemo, kaj bo – populistične in ksenofobne vsebine. Naša lista je antipod populizmom,« je izpostavil. Dejal je še, da v Gibanju Svoboda računajo na dva mandata. »Kar bo več, bo velik uspeh.«
ČIGAV KANDIDAT JE VESEL Zanimalo nas je tudi, ali Tomaž Vesel s potegovanjem za mesto evropskega komisarja nastopa kot kandidat Gibanja Svoboda, vlade ali Slovenije. Premier Robert Golob je v odgovoru poudaril, da so se v Gibanju Svoboda z vidika transparentnosti odločili, da bodo kandidata predstavili javno že v času kampanje. »V preteklosti je bila Slovenija ena od redkih držav, ki med kampanjo niso imele imena, ki bi ga kot komisarskega kandidata postavile na mizo. Razkritje kandidata pomaga pri pogajanjih za ključne pozicije v komisiji.«
SLOVO MANCE KOŠIR V 77. letu starosti je umrla novinarka in publicistka Manca Košir. Bila je izredna profesorica na ljubljanski fakulteti za družbene vede in avtorica številnih poljudnoznanstvenih, strokovnih in znanstvenih člankov ter številnih knjig. Prav tako pa je bila kandidatka na listi Vesne za letošnje evropske volitve.
»Danes nas je vest, da se je poslovila naša Manca, pustila brez besed. Kljub njeni težki bolezni, je bila do zadnjega še tako polna poguma, upanja in življenja, ki ga je prelivala na vse nas. Na letošnji dan Zemlje je postala prva častna članica Vesne – in sedaj bo objela Mater Zemljo, za katero ji je bilo tako zelo mar – do zadnjega diha,« so zapisali v stranki in izrekli iskreno sožalje »družini, prijateljem in vsem, katerih življenja je bogatila«.
RAZGRETA RAZPRAVA O ZELENEM PREHODU Na prvem soočenju vodilnih kandidatov evropskih strank za vodenje evropske komisije v nizozemskem Maastrichtu se je razprava vrtela predvsem o financiranju ukrepov, namenjenih boju proti podnebnim spremembam. Spregovorili so še o sodelovanju po volitvah, pri čemer po poročanju STA trenutna predsednica komisije Ursula von der Leyen ni izključila možnosti sodelovanja s skrajno desno ECR.
MACRON NIČESAR NE IZKLJUČUJE Prihajajoče evropske volitve je v obsežnem intervjuju za britanski tednik Economist komentiral tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. Volivce je posvaril, naj ne glasujejo za nacionaliste. »Evropejcem pravim: Zbudite se,« je poudaril Macron, ki je v intervjuju ponovno opozoril na nevarnost, ki Evropi preti zaradi ruske vojne v Ukrajini. Francoski predsednik je znova potrdil tudi pripravljenost za pošiljanje zahodnih vojakov v Ukrajino. S to idejo je nedavno razburil več drugih voditeljev EU. »Ničesar ne izključujem, saj se soočamo z nekom, ki ničesar ne izključuje,« je bil jasen.
Na novičnik Evropa izbira se lahko brezplačno naročite tukaj.
EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Članice EU lahko v skladu z evropsko zakonodajo določijo volilni prag za vstop strank oziroma list v evropski parlament. Ta prag na državni ravni ne sme presegati pet odstotkov oddanih glasov.
EVROPSKI (POP)KULTURNI NAMIGI Tokratne kulturne namige je za novičnik izbral Lucijan Zalokar, kolega iz Nedelove redakcije in avtor knjig Tek na robu živčnega zloma in Dirka od bloka do drevesa, za katero je bil nominiran tudi za Rožančevo nagrado. V fokusu je tokrat naša južna soseda.
ROMAN Kristian Novak je kot avtor dveh odmevnih romanov, Črna mati zemla in Cigan, ampak najlepši, dobro znan slovenskemu bralstvu (obe je prevedla Đurđa Strsoglavec), lani je pri zagrebški založbi OceanMore izšlo njegovo novo delo Slučaj vlastite pogibelji (Primer lastne pogube). Povod za nastanek romana je resnična zgodba: mlad policist, ki je hotel stopiti na prste veljakom, česar njegovi oportunistični kolegi niso odobravali, naj bi naredil samomor. Pokojnikov oče in sestra zahtevata novo preiskavo, v primer se vplete še mlada profesorica, ki na bližnji srednji šoli vodi dramski krožek in z dijaki pripravlja uprizoritev Antigone. Novak podobno kot v Ciganu vrhunsko prikaže, kako se večne teme prepletajo s sodobnimi, globalne z regionalnimi, družbene s posameznimi.
FILM Morena, film mlade režiserke Antonete Alamat Kusijanović, je pred tremi leti prejel nagrado zlata kamera za najboljši prvenec v Cannesu. Zgoraj izpostavljena Novakova dela se dogajajo v močvirnatem in pogosto temačnen Medžimurju, Morena pa prikazuje popolnoma drugačno vizualno podobo Hrvaške – s soncem obsijan dalmatinski otok, ki ga obkroža neskončna modrina. A navsezadnje je okolje le okolje, družine pa ostajajo nesrečne po svoje. V Moreni spremljamo družinski zaplet, ki ga povzroči obisk starega družinskega prijatelja. Oče (Leon Lučev) si želi z njim skleniti posel, njegova šestnajstletna hči (Gracija Filipović) pa ob obisku tujca začuti, da življenje morda ni le zlata – oziroma modra – kletka, v katero so jo zaprli starši.
AVTOBIOGRAFIJA Prejšnji kategoriji – film in literaturo – težko kaj poveže bolj kot izvrstno spisana biografija jugoslovanske filmske zvezdnice Mire Furlan (1955–2021) Imej me rajši od vsega na svetu (Mladinska knjiga, 2023, prevedla Tanja Bulajić). V Zagrebu rojena igralka hrvaških, judovskih in slovenskih korenin je z možem, srbskim režiserjem Goranom Gajićem, leta 1991 emigrirala v ZDA. Domača javnost ob razpadu nekdanje skupne države ni znala razumeti, zakaj se noče postaviti na nobeno stran, njena pretresljiva izpoved pa je opomnik, kaj se zgodi, če nam nacionalizem zamegli razum.
KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.
Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Urška Jarnovič. Grafiki je zasnovala Greta Marinko.
