Botanični vrt s knjigo o botaničnem sodelovanju med Ljubljano in Dunajem
Ljubljana, 26. marca - Botanični vrt ljubljanske univerze je danes predstavil novo knjigo Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host: sodelovanje Franca Hladnika in Nicolausa Thomasa Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in Dunaju, ki govori o botaničnem sodelovanju med mestoma. Kot primer svetovnega varovanja vrste pa so predstavili še elektronsko knjigo Volemija.
"Knjigi o botaničnem sodelovanju je botrovalo naše sodelovanje že v preteklosti z dunajskim botaničnim vrtom na nivoju zgodovinskih povezovanj. Knjiga opisuje sodelovanje med prvim vodjo vrta oz. njenim ustanoviteljem Francem Hladnikom in cesarjevim zdravnikom Nicolausom Thomasom Hostom na Dunaju," je za STA pojasnila raziskovalka in soavtorica knjige Blanka Ravnjak.
Začelo se je v Julijskih Alpah, kjer je že leta 1792 Thomas Host prvič botaniziral skupaj s Karlom Zoisom. Na Dunaju je tako nastal vrt Avstrijske flore in v Ljubljani vrt Domovinske flore. Sodelovanje in izmenjava sta kar klicala po sodelovanju, je povedala. Kljub Ilirskim provincam, ki so bile pod francoskim protektoratom, sodelovanje ni bilo nikoli prekinjeno. Leta 1812 je v Ljubljano prišlo prvo Hostovo pismo s prošnjo za semena kranjskih rastlin. To sodelovanje med Ljubljano in Dunajem preko obeh botaničnih vrtov po besedah Ravnjak poteka še danes oziroma traja že več kot 233 let. Knjigo so izdali sicer tik pred obletnico rojstva Franca Hladnika (29. marca 1773).
V drugem delu konference so predstavili elektronsko knjigo Volemija kot primer svetovnega varovanja vrste, avtorjev Blanke Ravnjak in Jožeta Bavcona. Teksti pripovedujejo o odkritju volemija, rodu iglavcev, ki kot endemit uspeva v Avstraliji, leta 1994 in njenem znanstvenem opisu 30. marca 1995.
Teksti o različnih temah že od leta 2009, ko so zaznamovali 120 let izdajanja prve znanstvene publikacije Index seminum, izhajajo v knjižni obliki. Kot navaja vodja botaničnega vrta (1886-1931) Alfonz Paulin, je prav s to znanstveno publikacijo pridobil številne vrste za botanični vrt. In prav ta publikacija še vedno izhaja, od 2012 v e-obliki, je pojasnila Ravnjak.
Dolga zgodovina botaničnega vrta in njegov svetovni ugled je tudi tukaj prispeval, da so vrt izbrali med 38 botaničnimi vrtovi po svetu izmed preko 3700 vseh za varovanje volemije. V slovenski verziji bo knjiga izšla v naši najstarejši prirodoslovni reviji Proteusu.