Prenova Libertasa je v polnem teku: je strah pred hrupom odveč?

Glasbe iz koprskega Libertasa že lep čas ni slišati. Prav tako na njegovih zidovih ni videti slik in drugih umetniških del. Zakaj? Ker je nekdanje skladišče končno dočakalo težko pričakovani začetek celovite prenove. V okviru projekta Odprto gradbišče so predstavniki občine in izvajalca gradbenih del zainteresirano javnost popeljali na sprehod po gradbišču.

KOPER > “Kar zdaj lahko občudujemo, je veličina tega objekta. Teh neprekinjenih sto metrov,” je uvodoma dejal Ernest Milčinović iz arhitekturne pisarne ARP Studio, ki ji je občina zaupala urejanje Libertasa. “Občutek, ki ga imamo zdaj, to, da lahko čutimo volumen samega prostora, si želimo v čim večji meri ohraniti tudi v nadaljnih fazah projekta. Ko boste stopili v razstavni prostor, boste stopili v dvovišinski prostor. Skozenj boste lahko doživeli veličino oziroma prostornost celotnega objekta,” je še dodal Milčinović.

Izvajalec del, podjetje Makro 5 gradnje, je namreč že opravil pripravljalna dela - postavil je ograjo, zavaroval in vzpostavil gradbišče in prepeljal gradbiščne zabojnike ter opravil rušitvena dela, kot so rušenje pregradnih in notranjih sten ter medetažnih plošč in talne plošče. To je omogočilo obiskovalcem, da Libertas doživijo točno tako, kot sta ga pred 200 leti zasnovala arhitekta Josip Dostal in Ferdinand Trumler.

6,5 milijona vredna naložba

Libertas – stičišče kultur/crocevia di culture bo svoja vrata predvidoma odprl v drugi polovici leta 2026. Celotna naložba je po tekočih cenah vredna 6,523.590,60 evra z vključenim davkom. Pri tem bo 3,476.563,58 evra nepovratnih evropskih sredstev občina pridobila iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji za sofinanciranje operacij urbane prenove), preostali denar pa bo zagotovila sama.

Brez poseganja v obstoječe arhitekturno tkivo

Milčinović je še razkril, da bo glavni vhod v stavbo s strani ceste, obiskovalci pa bodo od tam vstopili v avlo, ki bo služila kot osrednje zbirališče pred dogodki. Tam se bo lahko obiskovalec odločil, ali bo šel v malo dvorano oziroma razstavni prostor ali ga bo pot zanesla v veliko dvorano s 700 stojišči oziroma 326 sedišči. “Tukaj ustvarjamo tako rekoč srce stavbe. Celotna stavba bo še naprej povezana po celotni dolžini, vsi prostori pa bodo delovali ločeno. Od tu bo dostopna tudi terasa,” je pojasnila svetovalka koprskega župana za kulturo Vesna Pajić oziroma, kot ji radi pravijo v koprski kulturni srenji, “mati Libertasa”.

“Celotna arhitektura je zastavljena tako, da spoštuje osnovno zgradbo stavbe. Ohranja obstoječe odprtine, ki so bile že narejene in jih izkorišča - da ne bi delali dodatnih posegov v arhitekturno tkivo,” je še dodala Pajić.

Načrti obnove, velike dvorane z odrom, zaodrjem, dvigalom, klančino za dovoz opreme, režijskim prostorom, sanitarijami in garderobami za nastopajoče so nekatere navdušili, spet drugi pa so na ogled gradbišča prišli skeptični in skrbno pripravljeni na obračun z občino.

Jana Klenar, ena izmed okoliških stanovalk je predstavnikom občine očitala, da za prostor niso imeli uporabnega dovoljenja. Pajić ji je odvrnila, da slednjega niso potrebovali, saj da je bil objekt zgrajen pred 1956 in so v njem izvajali program skvota. “Na prošnjo obiskovalcev smo tudi prekinili izvajanje glasnejših programov. Pripravljeni smo tudi na sodelovanje z vami, če se bodo pojavile težave,” je dodala.

Kako bo poskrbljeno za hrup?

Klenar je zanimalo še, če lahko občina in arhitekti zagotovijo, da iz objekta ne bo moč slišati glasbe oziroma hrupa. “Trudimo se, da bi zvok čim bolj omejili na dvorano,” je zatrdil Milčinović. “Absorbcijske panele bomo namestili na strop in na oder,” je še pojasnil arhitekt. Prostorsko akustiko so sicer zaupali Saši Galonji, enemu vodilnih akustikov na slovenskih tleh, ki se podpisuje tudi pod akustiko v nekaterih dvoranah Cankarjevega doma, Kina Šiška, športne dvorane Stožice, Kinodvora in Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. “Zagotovila vam ne moremo dati, lahko pa naredimo vse, kar lahko, da preprečimo prekomerno širjenje hrupa. Zaradi okoliških prebivalcev bomo tudi v času večernih dogodkov zaprli stranska vhoda.”

Klenar odgovori niso prepričali. “Težave imamo s hrupom, svetlobnim in prašnim onesnaževanjem. Stavbo, ki bo delala hrup, ste umestili v ta del mesta, kjer smo že tako preobremenjeni s hrupom,” je vztrajala. “Ne drži. Izbrali smo stavbo, ki je ob historičnem mestnem jedru in ki je del kulturne dediščine, ji poiskali novo namembnost in poskrbeli za to, da ves azbest, ki smo ga v zadnjih dveh tednih odstranili, ne bo prašno onesnaževal,” ji je odvrnila Pajić ter zagotovila, da bodo zunanji del strehe odstranili septembra, okoliške prebivalce pa bodo o tem v skladu z zakonodajo pravočasno obvestili. “Verjemite, da boste zelo zadovoljni, ko azbestna kritina ne bo več pred vašim pragom,” je še sklenila.

Iz Libertasa sicer še nekaj časa ne bo slišati glasbe, pa tudi slike še nekaj časa ne bodo visele z njegovih zidov. Kot napovedujeta Pajić in Milčinović, naj bi rdeči trak novega, prenovljenega Kulturnega stičišča Libertas prerezali septembra prihodnje leto.

---