Slovenija
15852 ogledov

V Ljubljani razvijajo zdravilo, s katerim bi lahko rešili tudi "odpisane" primere

Jafral
1/16
Anže Petkovšek
Medtem ko so antibiotiki v preteklosti rešili nešteto življenj, pa danes odpornost nanje postaja vse večji izziv. Možen odgovor predstavljajo bakteriofagi.

Odpornost na antibiotike je postala pereč globalni zdravstveni problem. Ko bakterije razvijejo sposobnost, da se uprejo antibiotikom, postane zdravljenje okužb veliko težje, v določenih primerih pa praktično nemogoče. Ne le, da to povečuje tveganje za širjenje resnih bolezni, tudi zapleti pri zdravljenju bolezni, ki sicer veljajo za ozdravljive, so pogostejši - v nekaterih primerih celo usodni.

Bakteriofag | Avtor: Žurnal24 Maketa bakteriofaga - virusa, ki napada bakterije. Žurnal24
A bakterij ne uničujejo le antibiotiki. Njihov naravni sovražnik so bakteriofagi in prav z njihovim razvojem in proizvodnjo se ukvarjajo v ljubljanskem visokotehnološkem podjetju Jafral.

Kot pojasnjuje ustanovitelj podjetja, Frenk Smrekar, so bakteriofagi virusi, ki okužijo in uničijo bakterije. So stokrat manjši od bakterij, najdemo pa jih povsod – v vodi, zemlji, v telesih vseh živih bitij, na naši koži …

Ker delujejo specifično proti bakterijam, ki jih okužijo, predstavljajo alternativo tradicionalnim antibiotikom v primerih odpornosti. Poleg tega pa, v nasprotju z antibiotiki, ob uporabi ne uničijo tudi ostalih mikroorganizmov, ki so sicer del uravnotežene črevesne mikrobiote. Zdravljenje je torej lahko bolj tarčno usmerjeno in ima manj neželenih učinkov.

Na drugi strani pa se Smrekar zaveda, da pri uporabi bakteriofagov obstajajo tudi določeni izzivi in omejitve. "Dejstvo je, da je razvoj specifičnih bakteriofagov s finančnega vidika precej velik zalogaj," pojasni. Stroški razvoja lahko za tovrstno zdravilo znašajo od 10 do 100 tisoč evrov. Poleg tega je proizvodnja bakteriofagov za terapevtske namene še vedno v fazi raziskav, a sogovornik verjame, da je preboj blizu.

Več kot 39 milijonov ljudi po vsem svetu bi lahko v naslednjih 25 letih umrlo zaradi okužbe z bakterijami, odpornimi na antibiotike, kažejo izsledki raziskave, ki je bila septembra lani objavljena v znanstveni reviji The Lancet. Glavni dejavniki, ki prispevajo k rasti antibiotične odpornosti, so prekomerna, nepravilna ali nepotrebna uporaba antibiotikov, pa tudi pomanjkanje novih antibiotikov.

Razvoj in proizvodnja po naročilu

Smrekar se je z bakteriofagi spoznaval že v času doktorskega študija v enem od zasebnih podjetij, kjer so proizvajali filtracijske sisteme in so bakteriofage uporabljali kot modelni sistem. Zatem so leta 2011 ustanovili podjetje, kjer se ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo bakteriofagnih zdravil po naročilu, svoje blagovne znamke pa (še) nimajo. "Predstavljate si lahko, da smo kot proizvajalci Sparovih ali Mercatorjevih jogurtov," se pošali sogovornik.

Na začetku so za naročnike predvsem postavljali in razvijali proizvodnjo tovrstnih zdravil, kasneje pa so od enega od njih odkupili prostore v Sostrem in zagnali lastno proizvodnjo. "Dejansko smo bili na začetku tipično garažno podjetje," se spominja direktor podjetja, ki zdaj zaposluje okrog 100 ljudi.

Vmes so se preselili v nove prostore v Stegnah, po katerih smo se sprehodili tudi mi.

Jafral | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek
"Čeprav smo v primerjavi s kakšnimi farmacevtskimi velikani res majhni, pa smo v svojem okviru – torej na področju bakteriofagov – ogromni," pravi Smrekar. So namreč največji proizvajalec bakteriofagnih zdravil na svetu.

Devet sterilnih sob smo si zaradi strogih protokolov, povezanih s čistočo, ogledali zgolj skozi okna, medtem ko smo se v družbi dveh zaposlenih, v zaščitni opremi seveda, lahko sprehodili po razvojnem in analitičnem oddelku.

Jafral | Avtor: Anže Petkovšek Bakteriofage so odkrili že pred prvo svetovno vojno, a so se raziskave in razvoj ustavili z odkritjem penicilina. Anže Petkovšek
Smrekar, sicer po izobrazbi biotehnolog, pojasnjuje, da je 80-90 odstotkov produktov, ki jih v Jafralu razvijajo in proizvajajo, namenjenih humani uporabi, preostali delež pokrijejo živilska industrija, agrikultura, pa tudi kozmetika – z bakteriofagi se denimo lahko borijo proti aknam, ki so prav tako bakterijska okužba.

Tudi Evropa je stopila na plin

"Trenutno smo na svojem področju vodilni na svetu in rastemo skupaj s svojimi strankami. Želimo pa si, da bi nekoč razvili tudi komercialno proizvodnjo bakteriofagnih zdravil," pravi sogovornik. Poslujejo sicer s podjetji iz celega sveta – iz Azije, Severne in  Južne Amerike, Afrike …

Evropejci smo na tem področju bolj zadržani, medtem ko Američani tovrstne produkte v živilski industriji uporabljajo že vsaj 15 let. "Je pa Evropa v zadnjem letu in pol močno pospešila aktivnosti na področju uporabe bakteriofagov tako na področju veterine kot tudi na področju humane uporabe."

"Mislim, da bakteriofagi ne bodo zamenjali antibiotikov, bodo pa z njimi delovali komplementarno," ocenjuje sogovornik.

Frenk Smrekar | Avtor: Anže Petkovšek Direktor podjetja Jafral, Frenk Smrekar. Anže Petkovšek
Fenomen v razvoju bakteriofagnih zdravil: Gruzija

Zanimivo je sicer, da so bakteriofage odkrili že pred prvo svetovno vojno, a so se raziskave in razvoj ustavili z odkritjem penicilina, ki je bil znanstvenikom in zdravnikom zaradi enostavnejšega delovanja precej lažje razumljiv zaradi širšega spektra delovanja. Razvoj na bakteriofagih temelječih zdravil je takrat zamrl, edina država, ki nad temi malimi virusi ni obupala, je Gruzija.

Prvi namig, da bakteriofagi obstajajo, se je pojavil leta 1896, ko je britanski kemik Ernest Hanbury Hankin odkril, da lahko motne vode reke Ganges uničijo bakterije kolere, piše Lancet. A šele čez dvajset let je Felix d'Herelle, kanadski mikrobiolog, ki je delal na Pasteurjevem inštitutu v Parizu, ugotovil, da so mikrobi v resnici virusi, in skoval izraz bakteriofag (jedec bakterij). Svoje znanje je uporabil za razvoj bakteriofagnega pripravka za zdravljenje griže. D'Herelle je sklenil partnerstvo z gruzijskim znanstvenikom Georgeom Eliavo. Skupaj sta delo nadaljevala v Tbilisiju, kjer je bil leta 1923 ustanovljen inštitut Eliava. Ta deluje še danes.

Znotraj Evropske unije je zdravljenje s pomočjo bakteriofagov dovoljeno le na Poljskem.

Prav zato so pred kratkim v okviru združenja PhageEU, katerega ustanovni člani so, poslancem Evropskega parlamenta predstavljali pomen razvoja bakteriofagnih zdravil.

Bakteriofage "lovijo" kar v Ljubljanici

Še ena prednost bakteriofagov v primerjavi z antibiotiki je hitra prilagodljivost. Čeprav lahko podobno kot pri antibiotikih bakterije razvijejo rezistenco na bakteriofage, je slednje možno hitro  prilagoditi novim bakterijam, da jih učinkovito uničijo.  V tem procesu igra pomembno vlogo farmacevtska industrija, ki je sicer zainteresirana za razvoj novih zdravil, vendar se pri bakteriofagih soočajo z izzivom specifičnosti – bakteriofagi namreč delujejo le na določene vrste bakterij, kar pomeni, da ni vedno mogoče uporabiti istega bakteriofaga za različne okužbe.

V podjetju Jafral bakteriofage pridobivajo iz naravnega okolja, okuženega z bakterijami. Kot pojasni Smrekar, so jih večkrat "lovili" v Ljubljanici, kjer so prisotni v mikroskopskih količinah, z razvojem tehnologije pa je mogoče te bakteriofage koncentrirati in jih uporabiti za zdravljenje. "Specifičnost bakteriofagov pomeni, da jih je treba skrbno izbrati, da bi učinkovito ciljali na določene bakterije," dodaja sogovornik.

Jafral | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Mož, ki so mu bakteriofagi rešili življenje 

Ob tem Smrekar predstavi primer uspešnega zdravljenja z bakteriofagi na zgodbi Toma Pattersona, ki se je v Egiptu okužil z bakterijo Acinetobacter baumannii, kljub prizadevanjem zdravnikov pa je bilo zdravljenje neuspešno zaradi antibiotične odpornosti. Le ženini vztrajnosti se je lahko zahvalil, da je preživel – ker ni želela sprejeti razlage, da bo njen mož zaradi okužbe umrl, se je angažirala in prosila ameriški Urad za hrano in zdravila (FDI), naj odobri poskusno zdravljenje z bakteriofagi. Po odobritvi se je Pattersonova žena obrnila na laboratorije po celem svetu, "tudi nas je kontaktirala", pravi Smrekar. Znanstveniki, ki so se odzvali na njen klic na pomoč, so razvili koktejl štirih bakteriofagov, zdravniki pa so ga uporabili na Pattersonu. Zdravilo je bilo uspešno.

Jafral | Avtor: Jafral "Mislim, da bakteriofagi ne bodo zamenjali antibiotikov, bodo pa z njimi delovali komplementarno," ocenjuje direktor podjetja Jafral. Jafral
Smrekar ob tem izpostavlja pomembnost sodelovanja z raziskovalnimi in izobraževalnimi inštituti, kot je Biotehniška fakulteta, ki pomaga širiti znanje in posredno omogočiti nove raziskave na tem področju. Hkrati tudi sami sodelujejo v projektih, ki sicer niso primarno povezani z bakteriofagi – imajo pa v Jafralu dovolj napredno opremo in izobražene kadre, da so se denimo vključili v projekt SmartGene.si, ki obravnava izzive genske terapije od terapevtskega gena do proizvodnje in dostave bolnikom z inovativnimi globalno uporabnimi rešitvami. Cilj je zdravljenje raka. 

nina.sprohar@styria-media.si

Komentarjev 3
  • Arsella 00:24 31.marec 2025.

    ))) Vroča dekleta čakajo na vas na -- Sexy24.mom

  • Toma 14:24 30.marec 2025.

    Bravo naši! Od tega vsaj nekdo nekaj ima, dejansko korist! Ne pa jebeni Donđić, ki se preserava po parketu. Glupi, glupi narod, ki se ima za pametnega, če je levi!