V Sloveniji prizadevanja za normativno ureditev psihoterapije trajajo že več kot dvajset let, vlada Roberta Goloba je to področje umestila med prioritete, zdaj je ta težko pričakovanji zakon vendarle nared in po napovedih naj bi ga jutri obravnavala vlada.
Zaradi pomanjkanja regulacije psihoterapije in nadzora nad izvajanjem psihoterapevtskih storitev so danes ljudje tako v okviru javnega zdravstvenega sistema kot tudi na prostem trgu izpostavljeni povečanemu tveganju za neprimerno, nekakovostno oziroma potencialno nevarno storitev, pravijo na ministrstvu za zdravje, ki je pripravilo predlog zakona. "Področje je neurejeno, brez nadzora in registra, to področje pravzaprav ne obstaja," je na današnjem srečanju z novinarji dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
Predlog zakona po njegovih besedah širi dostopnost do kakovostne psihoterapije, ki zdaj ni del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Psihoterapijo umešča med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence.
Boljša dostopnost do psihoterapevta
Skladno s predlogom zakona bo lahko osebni zdravnik uporabnika napotil na obravnavo k psihoterapevtu, ki mu jo bo krila zavarovalnica. Uporabnik se bo lahko pri psihoterapevtu zglasil v enem od centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov oziroma odraslih in v centrih za krepitev zdravja brez napotnice. Če bi izkazoval resnejše duševne motnje ali bolezenska stanja, bi ga napotili k psihiatru ali kliničnemu psihologu.
Psihoterapija kot zdravstvna dejavnost
Po besedah Kordeža so se za uvrstitev psihoterapije, ki je vrsto let neregulirana, med zdravstveno dejavnost odločili, da bi jo lahko lažje nadzorovali. Psihoterapevti bodo s tem namreč morali izpolnjevati temeljno zdravstveno zakonodajo in zakonodajo o pacientovih pravicah.
Kako postati psihoterapevt
Vsak, ki bo želel postati psihoterapevt, bo to lahko storil na dva načina. Tako bodo kandidati morali zaključiti akreditirani specializirani študijski program na osmi stopnji, torej na drugi bolonjski stopnji, z nazivom psihoterapevt. Opraviti bodo morali tudi strokovni izpit, na podlagi katerega bodo vpisani v register psihoterapevtov, kar bo podlaga za podelitev licence za opravljanje psihoterapevtske dejavnosti.
Poklic bodo lahko opravljali tudi posamezniki po zaključeni katerikoli osmi ravni izobrazbe, vendar po vsaj štiriletnem usposabljanju, ki mu bo sledilo zaključno preverjanje znanja in strokovni izpit. Predlog tako med drugim predvideva 650 ur izvajanja psihoterapevtske obravnave pod supervizijo, 200 ur srečanj supervizorjev in 300 ur usposabljanja na področju duševnega zdravja in drugih sorodnih področij.
Kot je na današnjem srečanju z novinarji dejal Kordež, bodo lahko psihoterapevti izvajali psihoterapevtske pristope, ki jih je potrdila evropska zveza za psihoterapijo. Dokončno pa jih bo sprejelo ministrstvo za zdravje v soglasju z zbornico.
Zbornica
Zbornica bo tudi sicer strokovno nadzorovala področje psihoterapije. Psihoterapevtom bo podeljevala licence in jih podaljševala, skrbela pa bo tudi za strokovni razvoj področja.
Vsak na svoji strani
Priprava predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti ima sicer dolgo brado, na zadnji predlog, ki je bil lani poleti poslan v javno razpravo, je na primer ministrstvo prejelo več sto pripomb.
In tudi zdaj je pričakovati nasprotujoča si mnenja stroke. Kot je znano, so na eni so izvajalci psihoterapije v zdravstvu, kamor sodijo klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, ter psihoterapevti, ki ne delujejo v zdravstvu in so se izobraževali bodisi v tujini, bodisi na Teološki fakulteti ali Univerzi Sigmunda Freuda Ljubljana ali pa v različnih psihoterapevtskih društvih.
Predstavniki pacientov in psihoterapevtov za zakon
In slednji predlog zakona podpirajo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost "Predlog zakona v Slovenijo prvič prinaša okvir za izboljšanje kakovosti in varnosti psihoterapevtske dejavnosti za vse uporabnike psihoterapije," so navedli. Kot so zapisali, bodo lahko psihoterapevti na podlagi visokih standardov usposabljanja in izobraževanja za psihoterapijo prvič pridobili licenco. "Visoki standardi psihoterapevtskega izobraževanja so mednarodno primerljivi. V seštevku pomenijo skoraj 2000 ur usposabljanja, ki jih bodo morali opraviti psihoterapevti, ki bodo delali v zdravstvu ali drugih resorjih. Višanje standardov za vse psihoterapevte v Sloveniji lahko samo pozdravljamo, saj prinaša med nas večjo mero enakopravnosti in pluralnosti," so zapisali.
Prav tako bodo po obsežnem usposabljanju in strokovnem izpitu vpisani v register. Želijo si tudi, da bi zbornica dobro regulirala trg in postala organ, ki bo dodatno varoval uporabnike psihoterapije, so zapisali.
Predlog zakona sicer v več točkah odstopa od njihovih predlaganih rešitev, "vendar z razumevanjem sprejemamo, da je za dolgoročni razvoj psihoterapevtske stroke in znanstvene vede ter za večjo dostopnost kakovostnih psihoterapevtskih storitev v tem trenutku nujen zrel kompromis, ki presega partikularne interese posameznih skupin v korist sistemske ureditve".
Zdravstvena stroka: Zakon ni primeren
Na predlagani zakon o psihoterapevtski dejavnosti se bodo predstavniki zdravstvene stroke; klinični psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, sicer odzvali jutri. Kot so zapisali v vabilu na srečanje z novinarji, bodo "izpostavili ključne pripombe, strokovne pomisleke in razloge, zakaj menijo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo v predlagani obliki."
dezurni@styria-media.si
Glejte, kdor rabi psihoterapevta mu itak ni pomoči in je v bistvu vseeno kdo mu naklada...Seveda vemo kdo hoče na privatni ravni te uboge ljudi izkoristiti...Psihoterapija naj bo v sklopu javnega zdravstva, zasebno pa poskrbite za Januzlja in podobne paciente,… ...prikaži več ki bi v normalni državi imeli ustrezno zdravljenje za mrežo, ne pa da vodijo stranko podobnih kretenov..
"Predlog zakona širi dostopnost do kakovostne psihoterapije, ki zdaj ni del obveznega zdravstvenega zavarovanja.".....To je res nujno, da se prizadeti ljudje zdravijo, ne pa da jih po kleteh izrabljajo za pisanje SDSsovskih neumnosti..
Predlog zakona o psihoterapiji ureja pogoje za opravljanje poklica in uvaja licenciranje, a razdvaja stroko. Klinični psihologi opozarjajo, da bi lahko omogočil delo premalo usposobljenim osebam, medtem ko nekateri psihoterapevti menijo, da neupravičeno ločuje klinično in zasebno psihoterapijo.