Kot smo na Žurnalu24 že pisali, je sreča zaposlenih izjemno pomemben faktor, ki podjetjem prinaša več dobička, manjše izgube ob pogostejših bolniških, večjo produktivnost in motivacijo zaposlenih ter bolj izpolnjeno življenje le-teh.
V luči številnih raziskav po vsem svetu, ki potrjujejo povezavo med srečnimi zaposlenimi in uspehom v podjetjih, se je v zadnjih letih pojavil tudi nov specializiran poklic, katerega osnovna naloga je skrb za srečo zaposlenih. V slovenščini ga imenuje Skrbnik za srečo zaposlenih ali Manager za srečo.
Glavna naloga: SREČA zaposlenih
Delodajalci vse bolj prepoznavajo potencial, ki ga srečni zaposleni predstavljajo za uspeh njihovega podjetja, zaradi česar se vse bolj uveljavlja novo delovno mesto, imenovano skrbnik za srečo zaposlenih ali manager za srečo (angl. Chief happiness officer, CHO ali Happiness manager). Takšno osebo imajo v svojih podjetjih zaposleno globalni velikani, kot so Google, Coca-Cola, TikTok in SAP poročajo na Business.com.
Kaj počne manager za srečo (CHO)?
Na Forbesu med delovne naloge skrbnika za srečo zaposlenih uvrščajo merjenje sreče zaposlenih, iskanje vzrokov za slabo počutje, načrtovanje aktivnosti za izboljšanje morale, izobraževanje vodstva in učenje komunikacije, skrb za povezanost in dobre odnose.
Predstavniki portala Kariera so nam zaupali, da ima za razliko od klasičnega upravljanja s človeškimi viri (HRM), ki se osredotoča predvsem na procese, kot so zaposlovanje, kadrovska administracija, usposabljanje ter skladnost z zakonodajo, manager za srečo bolj celostno, pogosto tudi mehkejšo vlogo. Njegovo ali njeno delo zajema skrb za psihološko varnost zaposlenih, njihovo zadovoljstvo, povezanost v ekipi, notranjo motivacijo, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter pogosto tudi podporo pri programih mentalnega zdravja in razbremenitvah. Gre za nadgradnjo tradicionalnega HR-ja v smeri strateškega upravljanja s kulturo podjetja.
Klasični kadrovski menedžment se osredotoča predvsem na zaposlovanje, administrativne in operativne procese, razvoj kadrov in delovanje, ki deluje v skladu s predpisi in zakonodajo, medtem ko je vloga Skrbnika za srečo bolj usmerjena v krepitev pozitivne delovne kulture, spodbujanje zavzetosti zaposlenih ter izboljšanje njihovega zadovoljstva so za Žurnal24 pojasnili v podjetju Moja zaposlitev d.o.o.
Kot osrednjo funkcijo skrbnika za srečo zaposlenih prepoznavajo osredotočenost na izboljšanje delovnega okolja in počutja zaposlenih tudi v Adeccu. "Medtem ko se HRM ukvarja z zaposlovanjem, usposabljanjem, razvojem kadrov in administrativnimi procesi, ima CHO širšo vlogo pri oblikovanju delovne kulture, spodbujanju zavzetosti zaposlenih, organizaciji aktivnosti za dobrobit ter izboljšanju interne komunikacije. V nekaterih podjetjih CHO deluje kot del HR oddelka, drugod pa kot samostojna funkcija, odvisno od organizacijske strukture in prioritet podjetja," so za Žurnal24 povedali v marketingu podjetja Adeccu.
Ali slovenska podjetja zaposlujejo managerje za srečo?
Z vprašanjem o tem, ali podjetja v Sloveniji zaposlujejo skrbnike za srečo zaposlenih, smo se obrnili na večje zaposlitvene agencije.
Na portalu MojeDelo.com odgovarjajo, da trenutno v bazi nimajo niti enega zaposlitvenega oglasa, ki bi se nanašal na takšno delo, prav tako arhiv baze oglasov ne razkriva preteklih povpraševanj za ta iskalni pojem.
V podjetju Adecco Slovenija pa opažajo, da v zadnjih letih zanimanje za vlogo Skrbnika za srečo zaposlenih narašča, vendar še ni široko uveljavljena kot samostojna funkcija v podjetjih. "Podjetja, ki se odločajo za uvedbo te vloge, so večinoma večje mednarodne korporacije, tehnološka podjetja in start-upi, kjer je tekmovanje za talente intenzivno, organizacijska kultura pa igra ključno vlogo pri privabljanju in zadržanju zaposlenih," so povedali za Žurnal24.
Dodajajo še, da so prav tehnološki start-upi so v Sloveniji med prvimi prepoznali pomen vloge Skrbnika za srečo zaposlenih in ga začeli vključevati v svoje organizacije kot način spodbujanja inovativnosti, ustvarjalnosti in boljše delovne klime.
Podobne so izkušnje Saše Boštjančič, direktorice portala Optius.com, ki prav tako opaža, da vloga skrbnika za srečo na delovnem mestu v Sloveniji še ni tako razširjena kot na primer v nekaterih zahodnoevropskih državah, kljub temu pa prepoznavanje pomena skrbi za dobro počutje zaposlenih narašča tudi med slovenskimi delodajalci. "Oglasov za zaposlitev za tako specifično delovno mesto na našem zaposlitvenem portalu Optius.com in tudi drugje kot opažamo je zaenkrat zelo malo, morda le nekaj na leto. Pogosteje pa opažamo, da podjetja naloge, povezane z zagotavljanjem zadovoljstva zaposlenih, vključujejo v širše vloge kadrovskih strokovnjakov," je za Žurnal24 povedala gospa Boštjančič.
Podobno kot na portalu Adecco tudi na Optius.com opažajo, da vlogo skrbnika za srečo najpogosteje uvajajo podjetja v IT-sektorju, kreativnih industrijah in mednarodnih korporacijah.
Pa kaj si bodo še izmislili kreteni debilni. Nadpovprečna plača in delo od doma sta edina pogoja za zadovoljnega delavca.
Ljudje naj dodo pošteno plačani in imajo normalne delovne pogoje in dobre odnose v službi pa ne bo potrebno nobenega klovna najemati,
Šef naj raje razdeli denar med ostale zaposlene kot da najema tako opico. Bojo bolj srečni.