Z zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo država vsako leto za gradnjo stanovanjskih projektov namenila 100 milijonov evrov, z novelo stanovanjskega zakona pa naj bi izboljšali delovanje stanovanjskih skladov in občin.
"Osrednji cilj nove stanovanjske zakonodaje je ustvarjanje pogojev za povečanje števila javnih najemnih stanovanj v državi za 20 tisoč stanovanjskih enot do leta 2035," so sporočili z ministrstva.
Ena milijarda evrov iz proračuna
V 10 letih, torej do leta 2034, naj bi za stanovanjsko gradnjo zagotovili eno milijardo evrov namenskih sredstev iz proračuna, s čimer naj bi poskrbeli za "predvidljiv, visok in ugoden finančni vir za gradnjo javnih najemnih stanovanj, ki bo republiškemu skladu, lokalnim skladom in občinam ter neprofitnim stanovanjskim organizacijam omogočil bolj strateško načrtovanje stanovanjskih projektov glede na potrebe prebivalcev ter regijskega in gospodarskega razvoja."
Sredstva za izvrševanje predloga zakona so za leti 2025 in 2026 zagotovljena v B bilanci državnega proračuna na proračunski postavki ministrstva za solidarno prihodnost. Sredstva v prihodnjih letih (2027 in naprej) pa se bodo prav tako zagotavljala v finančnem načrtu ministrstva za solidarno prihodnost.
Porabila se bodo lahko za vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital SSRS in za mehanizem subvencioniranja obrestne mere za zadolževanje pri Slovenski izvozni in razvojni banki. Namenjena bodo gradnji, nakupu, rekonstrukciji javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj.
Do denarja bodo upravičene občine, javni stanovanjski skladi, SSRS in pravne osebe s statusom neprofitne stanovanjske organizacije.
Dvoletni podrobni načrt porabe in nadzor
Predlog zakona določa tudi dvoletni načrt porabe sredstev, ki mora biti usklajen z nacionalnim stanovanjskim programom, ki pa ga morajo šele sprejeti, do takrat velja obstoječi program, ki se izteka letos.
V dvoletnem načrtu bo vlada opredelila porabo sredstev, namenjenih izvajanju projektov gradnje ali obnove ter ukrepe, načine in terminske plan za doseganje ciljev, ki jih določa zakon. Nadzor nad izvajanjem zakona bo izvajalo ministrstvo, pristojno za stanovanjsko politiko.
Predlog zakona predvideva tudi poseben režim za brezplačno odsvajanje in obremenjevanje premoženja v lasti Republika Slovenija ali lokalnih skupnosti v korist tretjih oseb javnega prava za namene zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj.
Postopno višanje najemnin
Precej novosti na področju javnih najemnih stanovanj prinaša tudi novela stanovanjskega zakona.
Trenutna politika najemnin sicer zagotavlja dostopnost, a je ta dosežena na račun vzdržnega poslovanja lastnikov stanovanj, pravijo na ministrstvu in dodajajo, da obstoječe neprofitne najemnine lastnikom stanovanj ne omogočajo ustreznega vzdrževanja obstoječega stanovanjskega fonda, hkrati pa je oteženo tudi pridobivanje novih stanovanj.
Zaradi strtosti stanovanj, ki predstavljajo glavnino, so stroški vzdrževanja visoki, prihodki iz najemnin pa nižji. Najemnine v najstarejših stanovanjih tudi do 60 odstotkov nižje kot v novih in se gibljejo okoli 3,5 evra na kvadratni meter.
Zato novela zakona prinaša nov način določanja najemnin, s čimer naj bi zagotovili dolgoročno vzdržnost delovanja stanovanjskih skladov in omogočili ohranitev obstoječega fonda in vlaganje v nove projekte.
Uvajajo letni pribitek za upravljanje in pribitek za vzdrževanje, ki raste s starostjo stanovanj, na novo določajo lokacijski faktor za posamezna stanovanja, saj ta danes ni ustrezno ovrednoten, uvajajo letne valorizacije stroška upravljanja in pribitka za vzdrževanje.
Po prilagoditvi, ki jo bodo uveljavljali postopno v naslednjih štirih letih, bodo neprofitne najemnine od 4,5 za starejša do 7,5 evra na kvadratni meter za nova stanovanja.
Ob tem pa ohranjajo obstoječ sistem subvencije najemnine za najranljivejše, le način ugotavljanja upravičenosti bodo poenotili.
Spremenjeni pogoji razpisov za javna stanovanja
Postopki dodeljevanja stanovanj bodo poenostavljeni, občine pa bodo imele večjo avtonomijo pri določanju pogojev razpisov, kar naj bi omogočilo boljše prilagajanje lokalnim potrebam in večjo dostopnost stanovanj za srednji razred, mlade ter ključne poklice v skupnosti.
Zato novela ukinja obvezne prednostne kategorije, ki jih ni mogoče preveriti v javnih evidencah, ter ocenjevanje stanovanjskih razmer, ki zahtevajo ogled na terenu. Skladi oziroma najemodajalci bodo bolj avtonomni pri določanju obveznih prednostnih kategorij in tistih po lastni izbiri, hkrati pa bodo lahko določali podliste za ciljno dodeljevanje stanovanj posameznim skupinam.
Subvencije bo krila država
Subvencije za javna najemna stanovanja bo po novem krila država, s čimer javna stanovanja ne bodo več finančno breme za občinske proračune. Tako bo vse subvencije za najemnine za javna najemna stanovanja financirala država in ne več občine, te pa bodo subvencionirale najemnine v tržnih stanovanjih.
Z novelo dvigujejo tudi vstopni prag za upravičenost do subvencije prosto oblikovane najemnine, priznana tržna najemnina pa bo prilagojena višini neprofitne najemnine v posameznih regijah, in sicer z namenom obravnave pod čim bolj enakimi pogoji tako glede upravičenosti kot glede zneska subvencije najemnine.
Novela omogoča dostop do statusa neprofitne stanovanjske organizacije tudi novim akterjem na področju javnih najemnih stanovanj, vključno z zadrugami, kar bo dodatno okrepilo stanovanjsko ponudbo.
Ce bi vlada/dosedanje vlade uredile podrocje oddaje/najema stanovanj se to verjetno ne bi dogajalo. Zakaj ne zelijo zakonsko urediti odnosa najemodajalec/najemnik kot je v tujini? Zakaj v SLO ne mores enostavno izseliti najemnika, ki ne placuje ali povzroca skodo? Npr.… ...prikaži več ob najemu v tujini pride inspektor, ki pregleda stanovanje in izda elaborat s slikami in ob vracilu stanovanja isti postopek. Ne mores izjavit, da nekaj nisi naredil, ker je evidentirano stanje pred vselitvijo. Neplacnik, ve se.
O maljavcusi ni kaj misliti.
O Maljevcu si lahko vsakdo misli kar hoče, rudi sam si. Vseeno pa je ukrep za zvišanje neprofitnih najemnin nujen ukrep, ki že tako zamuja. Ta stanovanja, v zvezi s katerimi je edini problem ta, da jih ni dovolj, v… ...prikaži več prvi vrsti ne bi smela biti namenjena preštevilnim socialnim podpirancem in brezdelnežem, ampak tistim, delajo pa ne zaslužijo roliko, da bi si privoščili svoje stanovanje, oz. oderuške najemnine, večinoma mladim družinam.