Marcel Ratnik: Španca sta potrdila, da je Španija prava izbira

Gost Delovega nogometnega podkasta VAR Marcel Ratnik je pri komaj 21 letih igralec z najdaljšim stažem v sedanjem moštvu Olimpije. V tej sezoni se je z zlatimi črkami vpisal v klubsko zgodovino: postal je najmlajši nogometaš s sto nastopi za zeleno-bele, že prej bil najmlajši kapetan, strelec, z Olimpijo je osvojil naslov državnega prvaka. Uspešen in zgodovinski je tudi v reprezentanci do 21 let, s katero bo junija igral na evropskem prvenstvu na Slovaškem. Pred njim je res lepa kariera.

Prekmurec s Tišine ima zanimivo nogometno pot. Ni šla preko črno-belih iz Murske Sobote, kot bi bilo normalno za fante z levega brega Mure, temveč preko Maribora in krajšega, enoletnega postanka pri vijoličnih, ko je bil star 15 let.

»Odločitev je bila moja, takratni rod pri Mariboru, letnik 2002, je bil zelo močan. Vedel sem, da ne bom igral v kadetskem moštvu, zato sem se odločil za prestop v Olimpijo. Dali so mi štipendijo in pogodbo, kar je zelo vplivalo na mojo selitev, zaupali so mi, verjeli vame in me videli v takratnem projektu. To so bile podrobnosti, ki so presodile. Takoj sem postal član kadetskega moštva,« je pojasnil prihod v Ljubljano, kjer je hitro dobil pospešek. »Še preden sem postal uradno mladinec, sem že začel trenirati s članskim moštvom. Savo Milošević mi je dal prvo priložnost jeseni 2021 proti Radomljam,« je dopolnil.

Marcela lokalpatriotizem ni ganil, zanimivo, s Tišine prihajata tudi dva nepogrešljiva moža šampionske Mure, Žiga Kous in Nino Kouter.

»Šele ko sem igral za Olimpijo v članski konkurenci, smo se bolje spoznali. Vedeli smo, kdo je kdo, od kod prihajam, več kot to, pa ne. Ampak to je bila moja pot, moja izbira in ni mi žal. Ob tem sem imel vedno podporo staršev,« se res ni zmotil prekmurski Ljubljančan, ki tudi »guča« le še takrat, ko pride domov, kjer svoje življenje vidi tudi po koncu kariere.

Kljub mladosti, konec leta bo dopolnil komaj 22 let, je Marcel Ratnik eden od najbolj izkušenih v zdajšnjem moštvu zeleno-belih. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Eleganten in tehnično dovršen branilec

Marcel velja za enega od najbolj prefinjenih in tehnično dovršenih štoperjev. V tej sezoni pod taktirko trenerja Victorja Sancheza pogosto igra v vlogi zadnjega zveznega igralca, skupaj z minulo sezono je igral kar na 45 zaporednih tekmah. »Preden sem prišel v Olimpijo, sem igral v zvezni vrsti, v vlogi zveznega igralca, ki je bliže nalogam št. 8 kot št. 6. Bliže vratom. V otroških letih sem bil tudi napadalec. Če sem iskren, še najbolje se počutim v branilski vlogi, je pa res, da je tu in tam osvežilno igrati v zvezni vrsti in povezovati igro, saj imaš več stika z žogo. Štoper mora biti zelo pazljiv, ker je lahko vsaka najmanjša napaka usodna,« je razblinil uganko o tem, v kateri vlogi se počuti najbolje.

Ena Marcelovih lastnosti je umirjenost, vse rešuje z veliko mere elegance, daleč od tega, da bi udarjal. Morda mu manjka »žlehtnobe«, agresije ... »Ne, ne. Sem prefinjen igralec, ki poskuša prebrati namero tekmeca, zaradi česar se izognem tršim dvobojem. Sicer se ne vznemirjam preveč in si napak ne jemljem k srcu. Če bi se, bi se lahko le še ponavljale. V minuli sezoni sem imel obdobje, ko sem nizal napake, ampak zdaj jih skoraj ni več. Popravil sem se, ker sem imel trenerjevo zaupanje. To je najpomembnejše za vsakega igralca.«

Milošević je bil prvi, ki mu je dal priložnost, pri Albertu Rieri je bil že prvokategornik in osvajalec lovorik, Joao Henriques je Olimpijo prvič popeljal v konferenčno ligo, s Sanchezom piše Marcel najuspešnejše klubsko poglavje. Trenerji mu zaupajo, kar pomeni, da je iz pravega testa.

Kako ocenjuje učitelje? »Pri Miloševiću sem že med pripravami začutil, da mi bo dal priložnost. Z Riero smo dobili nekaj novega, vedno je bil v taktični analizi, vedno je našel šibko točko pri tekmecu. Pri analizi je natanko povedal, kaj se bo zgodilo, kje so luknje pri nasprotnikih. In res se je vse to zgodilo. Sezona je bila čarobna, še posebej, ker je prišel le tri, štiri dni pred prvo tekmo. Ampak ključno je bilo nekaj drugega. Kot moštvo nas je povezala pot iz Luksemburga, ko je prišlo do zapleta z vrnitvijo v Slovenijo. Namesto z letalom smo potovali z avtobusom. Takrat smo postali prvaki. Domov smo prišli v jutranjih urah in na dan tekme z Muro. Enriques ni imel igralskega porekla, imel pa je portugalsko šolo nogometa. Z njim smo prišli v konferenčno ligo, tudi on je pustil pozitiven pečat. Sanchez je nasprotje Riere, zna uglasiti igro, točno ve, kako in kaj, ve, kako in kdaj bo menjal igralce. Vidi pa se, da je nekoč igral za velike klube in ima značaj človeka, ki rad zmaguje. Če je treba, bo žogo prepustil tekmecu,« je opisal trenerje, s katerimi je dosegal uspehe.

V Španijo, a najprej na učenje na Nizozemsko ali Belgijo

Za tako mladega igralca je pomembno, da je imel ob sebi izkušenega obrambnega partnerja. Zdaj se odlično dopolnjuje z Ahmedom Muhamedbegovićem. »Največji vtis je pustil Đorđe Crnomarković. Bil je tipičen Srb, samozavesten in odločen, vodja. Med tekmo je bil neizprosen, nadrl te je, a sem se ob njem počutil varnega. Ko sem naredil napako, je vedel, da sem mlad in potrebujem njegovo pomoč ter podporo,« je Marcel izpostavil avtoritativnega, a priljubljenega Srba.

Korak za korakom, je nogometno vodilo Olimpijinega Prekmurca Marcela Ratnika. FOTO: Marko Feist/Delo

Boljši, kot je, bolj je zanimiv tujim klubom. Marcel je tako rekoč ob vsakem prestopnem roku že v odhajanju. A je še vedno tu, toda realnost je, da ne bo več dolgo igral v zeleno-belem dresu. »Vedno sem bil tak, da nisem razmišljal o ničemer, dokler ni bilo nekaj uradnega. Nisem se ukvarjal z govoricami, vedno sem počakal na zastopnika (Saša Župan, op. p.), ki mi je povedal, ali je sploh prišla kakšna uradna ponudba in iz katere države. In še je tako. Če kaj želim, je to, da grem v klub in prvenstvo, ki sta razvojna za igralca. Grem korak za korakom. Mislim, da sta Nizozemska in Belgija idealni za moj razvoj, ker znajo vzgajati igralce in jih potem prodajati v najmočnejše lige,« ne sili za vsako ceno med najboljše.

»Močnejša konkurenca pomeni, da boš moral še več in še bolje trenirati. Če si v glavi močan, veš, kaj želiš in si stabilen, potem boš to lahko le izkoristil,« je Marcel trdno na tleh, a hkrati ima jasno viden cilj. »Riera in Sanchez sta le še potrdila, da se v Španiji igra najlepši nogomet. Meni najbolj pisan na kožo, kjer branilci ne udarjajo, kjer se do nasprotnikovih vrat poskuša priti z igro podaj. Da, to je to, kar se tiče tega, kje želim nekoč igrati,« je povedal fant, ki ima raje življenje na vasi kot v mestu. In še marsikaj drugega je v podkastu VAR razkril steber Olimpijine obrambe.