Iskanje: Poezija
sobota, 20. april
Literarni večer s pesnikom slovenske domovinske in domoljubne poezije Tonetom Kuntnerjem in podelitev nagrad natečaja za najboljšo pesem o domovini Sloveniji v petek, 19. aprila 2024.
Skušnja šolska je bila pred kratkim, tista, kjer pokaže rezultate se pred vsemi, javno, saj poznate, tista s palico, s korenčkom sladkim. Tudi on, predsednik naš razreda, naj pokazal svoje bi dosežke, jih iz šolske je prebral beležke, da bolj resno cela stvar izgleda. Ko je bral, so gledali postrani, le od kod številke mu, podatki, osladkani, premočno vsi sladki, da želodec kos ni taki hrani. Bi verjel, ko druge sem poslušal, zinil fant je, da sem brez dosežkov, a ko gledam v zvezek, kup presežkov najdem v njem, jih strniti bom skušal. Je prebral na kratko, da obvlada ne le snov, še tisto, kar poraja komajda se v glavah, ne obstaja, njemu prvemu da v glavo pada. Je prebral, da vedno dobro dela, a ocen da tu ne bo navajal, ker preveč sam sebi bi ugajal, da kar tresla bi se šola cela. Ker preveč bilo je vsega branja, zvezek je čez čas samo zaprl, se po zbranih naokrog ozrl, bil deležen sladkega hahljanja. Kaj smejiste se? Tu res ni šmenta, zvezek moj vam vendar dokazuje, da me razred nujno potrebuje, zrel da za mandat sem repetenta. Objava Robi Norčič: Iz zvezka (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 19. april
Alma Mater Europaea – ECM in Drama SNG Maribor ob svetovnem dnevu knjige v torek, 23. aprila, ob 11. uri pripravljata navdihujoč pesniški dopoldan Minuta za poezijo. Ali veste, da je praznovanje dneva knjige povezano s starim katalonskim ljudskim običajem? Katalonci si na dan svetega Jurija, 23. aprila, podarjajo vrtnico in knjigo, rekoč: »Vrtnica je […]
Bližajo se vseevropske igre, boj za novo blizu je prvenstvo, se pomerilo bo moštvo, ženstvo, vsak poslal bo v boj najboljše tigre. Na svobodi tigrov nam ne manjka, grulili so ptiči podalpinski, prvič v dobi bomo zgodovinski, v borbo z njimi šli, s ciljem obstanka. Ni doslej bila še ta postava v boju, saj je komajda nastala, dve je leti, odkar se je zbrala, zdaj priložnost tu je, da zaplava. Vodil kot kapetan bo ekipo fant, ki se spozna na hospitale, saj ne bodo v boju izostale žal poškodbe, sam bo vozil kripo. Pomočnikov bo imel obilo, ki bodo prenašali nosila, ko nesreča se bo pripetila, kar se bo nedvomno dogodilo. Zlasti bo nevarno pri naletu, zdrsne tekmovalki ko najtežji, in če se naboj zaplete v mreži za koruzo. Kje? Pri puškometu. Ne računajo nikakor k sreči, puškomet da bi prišel v finale, vse moči so se vnaprej že zbrale, da kaj takega se mu prepreči. Sluga vdano bo po tleh pobiral, kar od moštva slednjič bo ostalo, če pobrati sploh se bo kaj dalo, duh ko športni v mukah bo zamiral. Duh svobode, ki mu vse uhaja, gibanje ki športno uprizarja, tu lahko odlično ponazarja, kaj zgodi se, ko se sam razkraja. Na prvenstvu nastopili bodo drugi resni, uigrani timi, in ne bo prostora v takšni klimi za nešportno gibanja svobodo. Objava Sandi Nosilšek: Evropsko prvenstvo (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 18. april
Sodniška poezija mladeniča iz Loga pri Brezovici
V taboru Olimpije in Maribora si po predzadnjem večnem derbiju v tej sezoni (1:2) niso bili enotni le glede tega, da so vijolice v Stožicah zasluženo osvojile vse tri točke, ampak tudi glede vrhunskega mnenja o sojenju Martina Matoše. Najmlajši slovenski mednarodni sodnik, ki ima komaj 28 let, si je za svoje delo prislužil zgolj pohvale. "Če hočemo, da naš nogomet napreduje, potrebujemo čim več takšnega sojenja," je prepričan Josip Iličić, ki dobro ve, o čem govori, saj se zaveda razlik med prvoligaškim nogometom v Italiji in Sloveniji. Tudi zaradi različnosti sodniških kriterijev, ki dopušča drugačen ritem srečanj.
Na Kapci potekal dan madžarske poezije
Poklonili so se madžarskemu pesniku Józsefu Attili. Več na Vestnik.si
Potuhnila si se med nežnimi marjeticami. Spominčicami, Tulipani. Narcisami. Spet si tu… ( V.R.; moji mami)
Matičina knjižna potovanja Prijazno vabljeni na literarni večer s pesnikom slovenske domovinske in domoljubne poezije Tonetom Kuntnerjem in podelitev nagrad natečaja za najboljšo pesem o domovini Sloveniji, ki bo v petek, 19. aprila 2024, ob 17. uri v Glaserjevem salonu z galerijo (Župnija sv. Peter pri Mariboru), Malečnik 32, Malečnik. V letu 2024 se spominjamo 150-letnice rojstva generala Rudolfa Maistra, […]
Je prišla na kratko tja in sedla, kjer bil govor je o zgodovini, rada znašla bi se na sredini, pa bila promocija je medla. Niso dali mesta ji visoko, da bila bi videti bolj pristna, da bi zdela se ljudem koristna, posadili so jo bolj globoko. Roke vtikala je v žepe vidno, menda da si s čim jih ne umaže, zlasti če prekmalu se izkaže, za ravnanje kakšno gre perfidno. Je sedela tam vsa kratkonoga, kakor jo pregovor označuje, zlasti ko z resnico se srečuje, še bolj je pritlehna in uboga. In ko slednjič je spregovorila, sedem in pa petdeset da njena srečna je številka, se je scena vsem brez slepomišenja razkrila. Sedem in pa petdeset v višino in dodatnih sto v resnici meri, kratkonoga stvar, ki izneveri vsem se, ko potvarja zgodovino. Vedno znova sebe promovira, pa čeprav še sebi ne verjame, v lastne se abotnosti ujame, Laž, ki vse bolj v zemljo se udira. Objava Milka Ščukanc: Sedeminpedeseta(Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 17. april
Na veseli festival v soboto šlo naj bi se, tja, kjer teče Sava, kjer je vodna energija zdrava, tam opravili naj bi raboto. Šlo se je ležerno in svobodno, rekli so, da se ljudi bo trlo, čisto vse na savski breg bo drlo, pa še vreme bo zelo ugodno. In so šli na festival veselo, kjer bilo, če drugo ne, prostorno je nadvse, a čisto iluzorno, da jih več kot dvesto bo prispelo. Cirkuški ostal je šotor prazen, tu in tam so po klopeh sedeli, videti nič slavnostni, veseli, festival, na kratko, prav porazen. Po areni kljuse je skakalo, šarec, sem in tja, ki naj zabava, množico bi, a je revež taval, ko pozornosti se ni mu dalo. Cirkuški potem nastopil sluga s svojo točkico je teatralno, vdan upravi cirkusa fatalno, sicer violina dvesto druga. Ko direktor cirkuški razkladal ravno je o malti in opeki, zmanjkalo jim toka je ob reki, festivalski duh močno upadal. Da bila bi družba bolj vesela, Mažija še, klovna so privlekli, v komisarja urno ga oblekli, mu obleka je z ramen visela. Čast pred celim svetom da rešuje, se nazadnje je direktor hvalil, gostom pa se kamen je odválil, ko bilo ni še veliko huje. Sreča res, da toliko se zbralo nas samo je, so potem dejali, saj bi se nam sicer razbežali, ko bi videli to skropucalo. Objava Tomaž Zbiljšek: Veseli festival (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
torek, 16. april
Zakaj tako hitiš? Prideš v zgodnjem jutru? Tako rada sem s teboj. (V.R.; moji mami)
Nuška dela, torej le pustite jo pri miru, da bo naredila, kot se je za danes namenila, uresniči da vse želje skrite. Nuška dela, ostro nadzoruje, da bi kje ne šlo za packarijo, spravi nadnjo z vso se averzijo, dobro ve, kje naj jo pričakuje. Nuška dela, deli čisti biti morajo vsi, členi vsi v kolesju, da deluje delček v ravnovesju sleherni, še tisti najbolj skriti. Nuška dela, a umazanije je po njenem vse preveč nastlane, nanjo se odziva besno, plane, brž ko sumi, da se kaj razlije. Nuška dela, je pooblaščena za ta dela, ki ne mara zanje drug nihče, saj ni potrebno znanje, da lahko so sproti postorjena. Nuška dela, a vse več navlake okrog nje, čistilke, se nabira, ne dojame, sama producira največ tega, kar maši kloake. Objava Ančka Delavec Zatrl: Nuška dela (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
#intervju Vesna Liponik, pesnica: Pisanje kot kotaleče se jabolko
Vesna Liponik je ena bolj vidnih slovenskih pesnic mlajše generacije. Čeprav piše doktorat, ji za poezijo ne zmanjka časa. Nedavno je izdala svojo drugo pesniško zbirko pri založbi ŠKUC z naslovom Jabk. Gre za izredno konceptualno zbirko, kjer vse...
ponedeljek, 15. april
Ice on Fire z novim basistom predstavlja desetletje staro skladbo (VIDEO)
Skladba stoji na temeljih poezije Daneta Zajca in nam postavlja filozofsko ogledalo.
Liber, knjiga večjezične poezije
»Pred vami je knjiga večjezične poezije. A kakšen smisel sploh še ima v času prevajalnikov in umetne inteligence, ko dobiš prevedeno, kar si zaželiš, kakor na krožniku, s katerega se še kadi, tako da ne moreš niti poskusiti, ali so ti...
Bojda z bajalico vodo išče, tale strokovnjakinja je vodna, njena so iskanja vedno plodna, najde sleherno napajališče. So tako predstavili jim Tanko, ki za pričo so jo povabili, informacijo da pridobili bi o vodnih najdbah bolj natanko. Je prišla in je spregovorila, redkih je bila besed in kratkih, ni odgovorov dajala gladkih, bi najraje se kar v zemljo skrila. Pa saj strokovnjakinja ste, glejte, tudi tole stvar ste podpisali, vodo da ste našli, preiskali, torej nam podrobnosti povejte. Smrkala je, drgnila po nosu in okvirjih je očal vseskozi, pri prisilni kakor se nervozi običajno vidi, kdo je v zosu. Slednjič nonšalantno je priznala, vode da sploh videla ni v živo, slabo vreme da bilo je krivo, orosila so se ji očala. Nauk je zgodbe, s takimi previdno, vsak izgovor namreč prav jim pride, a na koncu stvar se ne izide, kar počno, počnejo kratkovidno. Objava Tanka Kocen: Kratko (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 14. april
Ice on Fire leto 2024 nadaljujejo udarno. Tokrat z nekoliko drugačno skladbo, saj stoji na temeljih poezije Daneta Zajca, uglasbil in napisal pa jo je Gregor Strasbergar Stras že pred 10-imi leti. preberite več »
Gospodarsko smo nadvse uspešni, se nekdo spet javno je odrezal, kaj v podrobnosti bi silil, drezal, s temi bi bili vprašanji smešni. Mar ne vidite, da zdaj svobodno gibljejo lahko se tržne cene? Redno kakor mesečeve mene, gibanje je torej res ugodno. Se pri tem pojavljajo očitki? Dajte no, svobodni trg določa, da so dviganja lahko tekoča, vsi ugovori so skrajno plitki. Govori zato se o svobodi, ta je kakor vsaka stvar merljiva, je empirično ugotovljiva, z njo zeleni vštric gredo prehodi. Ekonomska da svoboda vlada, potrjuje lestvica, kjer naša cifra vedno višje se prenaša, nominalno raste in ne pada. Da to ni kazalec, mu povejo, kajti če je cifra vedno više, to pomeni, da se slabše piše, širi skratka bedasto idejo. On pa pravi, tega mnenja kriva, ki združljivo ni z njegovim mnenjem in ne z vladajočih pač stremljenjem, vaša je obratna perspektiva. Objava Umberto Goriziano: Svoboda po gospodarsko (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 13. april
Od nekod se znova je prikazal, ko docela bil je že pozabljen, objektivno rekli bi odrabljen, kot ostanke zadnje bi pomazal. Lipov bog, predobro znana firma, se imel je svojčas za božanstvo, videl v sebi namreč je poslanstvo, kakor škof, obhaja ki in birma. Daleč od škofovskega poklica vedno bil je, takšna primerjava je celo žaljiva, nak, ni prava, ko imamo pred seboj spet strica. Za mirovnika se zdaj razglaša, mir mu, pravi, čisto vse pomeni, najbolj pa od vsega bojda ceni, žrtev če zanj prosi, po njem vpraša. Med mirovnike zato se sili, rad bi mednje dal se izvoliti, da za mir bi mogel več storiti, ker agresor se mu silno smili. Res kot lipov bog, o njem dejali so opazovalci, po imenu, delovanju in še bolj namenu, bi jokali ali se smejali? Kot malik, ki sebe malikuje, lipov pač, zato pomilovanja vreden, ko agresorjem se klanja in ko prav leseno pametuje. Objava Šuro Pušilček: Lipov (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 12. april
Da v zavezništvo nekoč vstopili so Butalci tudi, zgodovina davna je že, oh, kakšna brzina, dvajset let je, kar so to storili. Znašli so s Tepanjčani se družno in še z mnogimi v skupni družini, kaj še, povezali dve celini s tem so in pa kraje od njih južno. Ob obletnici pomodrovali v svoji znani stari so maniri, da če to zavezništvo se širi, nujno ni, da v njem bi še ostali. Treba ob obletnici bo vzeti zopet malce pamet zdravo v roke, povprašali svoje so preroke, kaj jim torej je odslej početi. Bi ostali zraven, ko ostali so tako številni, da je gneča? To za nas lahko je le nesreča, najmodréjšim so besedo dali. Nas ni treba, saj dovolj je zbranih, sklenil modrec je butalski glavni, pravijo Levičnik mu Preslavni in je eden pameti predanih. Nam povsem zadoščajo pravila, ki se vsakdo mora jih držati, kdor se tukaj po Butalah klati in pa kogar pot bo k nam vodila. Kaj nam mar zavezniške so sile, so dovolj napisi »Ni prehoda« za vse tiste iz smeri zahoda, jih že črke bodo prepodile. Turke če nekoč tako spodili smo spred praga naše domovine, tudi zdaj k nam vstop sovraga mine, takšno prakso bomo ponovili. Rekli so Tepanjčani, obnese res ta stvar v Butalah se nemara, preizkušena modrost je stara, pametnega da od tam odnese. Objava Pepče Levičar: Zavezništvo Butale (Pozor, to je politična poezija!) objavljena na Vipavska.eu .