Iskanje: Poezija
nedelja, 17. marec
Šel je Turčin, hodil mimo jame, ko je bil pomladni mesec marec, dvoril ženskam, dvigal je kozarec, rekel je tovarišicam dame. Šel je Turčin mimo, srepo gledal, se oblizoval in svoj nos vtikal, le za čim je tisti dan tam stikal, bi najbolje nam kar sam povedal. Se danilo je, se dan je kazal, ko primajal se na prizorišče Turčin je, kot da gre v gledališče, ves sladkoben usta si je mazal. Spomnili so ga, v bližini jama da nahaje se, resnica huda v njej zgodila se je, z mnogo truda da prišla na dan je, pa ne sama. Je bilo, ko se je že zdanilo, ko izvedel Turčin je novico, za krivico mar in za pravico mu bilo ni, se mu je zmračilo. Je usekal, družba da napredna ga s kozarci v rokah pričakuje, jama pa naj se nazaj zasuje, ker ta najdba je drugorazredna. Šel je Turčin, stopal mimo jame in prav kmalu se je pripetilo, da je cepnil, ko se je danilo, trden položaj hudič mu vzame. Objava Dani Turk: Šel je turčin (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 16. marec
Drage pesmoljubke, dragi pesmoljubci, prijazno vabljeni na 27. literarni večer ” ŠENTJAKOBSKO JE POEZIJA.”, ki se bo pripetil v četrtek, 21. marca, na sam svetovni dan poezije, s pričetkom ob 19.00 v prostorih Male scene Šentjakobskega gledališča Ljubljana na Vodnikovem trgu 5, v 1. nadstropju. Praznovali bomo 10. rojstni dan – res je neprecenljivo, da se že desetletje družimo na teh naših […]
Pozdravljeni, bralke, bralci revije Ventilator besed. Sem Stane Ivanov, avtor osmih pravljic, raznih tekstov kot so poezija, voščila v obliki pesmi in drugih tekstov v razne namene. Moja “strast” so rime. Besede ki se rimajo, so priljubljene že med najmlajšimi. “Igre” besed so vedno dobrodošle. Za utrjevanje materinega jezika in slovstva nasploh. Za prvič sem […]
Slišal s ceste sem, mar glas je ljudstva, sem pomislil, saj je zunaj gneča, in vprašanja se vrste pereča, glas pa trka na zdravnikov čustva. Vzel za tarčo si je glas zdravnike, mogel da očem nisem verjeti, kaj šele za hip ga resno vzeti, bevskalo je kot glasovi klike. Kot bi v tarčo sekal, kjer je nula, venomer zadeval, skratka v prazno, tulil, bevskal je ta glas porazno, vik in krik sta se edino čula. S takim glasom vštric zares ne gremo, rekli modri so in obrnili hrbet tem, ki to so dovolili, podivjani glas da gre v areno. Kaj renčanje tukaj sploh počenja, to ni ljudski glas, artikuliran niti malo ni, sfanatiziran povzdiguje se, na noge vzpenja. Da je nula tisto, kar zadene, videti je že na kilometer, v prazno ko renčni in bevska v eter, zganja podivjane pasje scene. Sem pomislil, če se to posname in predvaja, se bo pripetilo, veterinarju bo zazvonilo, naj za tarčo si renčača vzame. Objava Šaša Jegulj: Zablodeli glas (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 15. marec
Dr. Romana Ercegović (v zbirki Svetlobe moje podpisana kot Romana Aniya Ercegović) je ustvarjalka in raziskovalka umetnosti s tankočutno in pronicljivo pesniško govorico. Njena poezija, če se opredelim zgolj na njeni zadnji dve zbirki, Tolmuni nežnosti in Svetlobe moje, je vračanje vase, v svoj notranji svet, ki je čaroben, svetniški, je mistika čudežne […]
Restavrator so ime nadeli malemu natakarju tam z vzhoda, pa v izrazu huda je zabloda, ki so eni pozno jo dojeli. Restavrira fant zelo načrtno, stare slike venomer prenavlja, kič v okvire prejšnjega postavlja, vse to pa počenja resno smrtno. Je restavratér v resnici poba, ki doslej ni vajenca prerasel, človek bo na njem zijala pasel, kaj natakar mali ta vse proba. Restavracijo bi v starem slogu rad obnovil, da na zunaj fina socialistična bila kantina bi in hkrati v temi kakor v rogu. Bi zadelal luknje fant z mašili in jedilnikom povišal cene, finte uporabljal prav cenene, vam postregel z gnilimi jedili. Kadrovske izbire prvovrstne so njegove kakor vsa obnova, zaposluje namreč vedno znova tipe s ceste skrajno dolgoprstne. Ko naj zasijala prenovljena bi starosistemska že kantina, živa se zgodila zgodovina, stvar izkaže se povsem zgrešena. Restavracije nikjer nobene, in restavrater še vedno isti ostarel natakarček, ki čisti mali pajzl svoj smrdeč brez cene. Objava Milka Mučan: Restavratorjeva restavracija (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 14. marec
Lenart Čič, saj fanta prepoznate? ni kak komisarček partizanski, ampak je trgovec svetovljanski, cel format evropski v njem imate. Kramar je, ki s kramo se postavlja, pravi ji evro-prvovrstna, znana sicer je kot dolgoprstna, v krizi z njo najlaže se upravlja. Z gazami naš Lenart Čič trguje, jih pošilja tja, kjer kri pretaka se v potokih, fant igra junaka, na veliko z gazo ko posluje. Kot nekoč so Unrrini paketi razveseljevali usta lačna, Lenartova godlja prazna, mlačna, se pred kramarijo vidno sveti. Lenart Čič ve, da se preprodaja ne le gaza, ampak roba naša, ki se zbrana znano kam prenaša, a ne moti to ga, kot navaja. Saj ne reče vam direktno tega, skrije Lenart Čič za leporečje raje se, da packe so še večje, z gazo ko naš kramarček onega. Objava Lenart Čič: Kramar z Gazo (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
sreda, 13. marec
‘West Wind Blow From Your Prairie Nest’ je peti studijski album pevke, glasbenice in avtorice Katje Šulc. Projekt je posvečen poeziji severnoameriških staroselcev, zajema avtorsko uglasbene pesmi uglednih staroselskih pesnikov - Pauline Johnson (Mohawk), Laura Tohe (Diné), Joy Harjo (Muscogee), Zitkála-Šá(Dakota), Peter Pitchlynn (Choctaw), Jane Johnston Schoolcraft (Ojibwa) - in predelave obstoječih staroselskih pesmi. Žanrsko se giblje med sodobnim folkom in americano, pri čemer skozi preplet tradicije in sodobnosti podaja dragocena staroselska prepričanja, pričevanja in vrednote. preberite več »
V našem kraju firma je proslula, na svobodnem trgu brez ideje, v prostem padu zdaj kar najhitreje, skoraj čisto že se je sesula. Je za čiščenje ustanovljena, čistke njena glavna so dejavnost, v tem je pokazala vso pripravnost, je nadvse čistunsko ustrojena. Njen emblem Palomine brisače so od prvega dne delovanja, so brisalke lastnega kozlanja, ker v tej firmi pač ne gre drugače. Ves čas je na potovanjih vodja, gabrovino ker menda izvaža, ta je super za brisače, maža nutrij prima za trša orodja. To čistila so, zagotovila firma Kaos je, naš trg svobodni v situaciji vsej neugodni jih kar petkratno je podražila. Tja smo poklicali in vprašali, firmo kdo navznoter obvladuje, da navzven je z njo čedalje huje, eno so na telefon nam dali. Da je Mesna, reklo je v slušalki, sekretarka in da je od spodaj, da pa kličemo jo še prezgodaj, a prav kmalu firma bo v totalki. Da Paloma je reklama ptiča, to smo vedeli že prej, brez tega, tale sanitarka, ki onega, pa je iz rodbine Pridaniča. Služba da sekretarska, sanitarna v firmi Kaos danes je vodilna, še dodajmo, Mesna pa nosilna, na sekretu glavna je pisarna. Objava Lesna Lukovtič – Gabro: Firma kaos (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomeni poezija? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com Radovednost v modrih očeh. Nagajiv nasmeh. Dekliško hrepenenje. (V.R.; moji hčerki)
torek, 12. marec
Zbrali so se na posvetovanju tisti, ki naj kmalu bi volili jih v zastopništvo, ki naj dobili bi glasove ob vsem priznanju. Koga, kaj naj se poslej zastopa in kako, tam stekla je debata, ko potrkalo je, glej, na vrata, nekaj, kar si pravi kar Evropa. Ta Evropa v malem samozvana pravzaprav samo je drobna ptička s kljunom, kratkopernata samička, a poslanstvu karseda predana. Svojemu seveda, ni za skupno dobro tej samici ptiča kosa, ta trditev res bila bi bosa, bi o njej lagali vsi obupno. Čivkala samica po evropsko zbranim je, se delala učeno, češ naravno naj bo vse, zeleno, kaj vem kaj še, najbrž mikroskopsko. In potem v maniri svoji ptičji mogla ni, v soseda da ne dregne, ob nekdanjega močno obregne šefa se, ko se le da, pri priči. Resda pod golobi je podobno, a pod prejšnjimi bilo je huje, čivkala je kosovka, na tuje da bi slišalo se jo, turobno. Eden je pripomnil od prisotnih, kar bilo je znano vsem, na dlani, čivki kosovkini da postrani letajo zaradi kril slabotnih. Ni uravnotežena debata, ker pod teže je nesmislov njenih puhloglavih in na moč zelenih kljun samice pač prepoln blata. Objava Kancijan Ravnotežkar: Njen čivk (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomeni poezija? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com Potok v dežju. Tvoja senca. Objame me nežna bližina. (V.R.)
ponedeljek, 11. marec
Se primajal je na našo šolo, rekli so, celinski je poslanec, se prikazal nam je kot Bedanec, tip na plečih nosil je macolo. Ni bil iz Milana, kot reklama je pred tem predstavljala ga stalno, a imel se za kontinentalno je maskoto tip, napuhlost sama. Bo predstavil svoje nam poslanstvo, se glasila dolga je napoved, deklamiral je potem zapoved, pljuval vsepovprek čez domobranstvo. Gledali smo ga, mar norca brije tip iz nas dijakov, gimnazijcev, bil kot prototip evropskih škricev je v nastopu, česar ne zakrije. Lotil se predavanja je smelo, o friziranju nam je govoril, hkrati spoloma obema dvoril, kazal novo nam frizuro celo. Na primeru svojem, iz Milana ki pač ni, je s Štajerske zakotja, v lastna se zapleta tip nasprotja, ko ga polna cela je dvorana. Bo frizuro ptičjo nam predstavil, narejeno naglo iz udobja, je povedal, da ne bo golobja, á la brglez da jo bo napravil. Smo spoznali zlahka vsi v dvorani, kakšna je frizura ptičja prava ko izprana je docela glava, plešasti sušijo se možgani. Objava Evrazij Šentvidec: Šolski frizer (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
nedelja, 10. marec
Grki, vemo, so bili okrutni, stari Grki kajpak, ne sedanji, v zgodovini časi zgolj nekdanji opisujejo se ti brezčutni. Ko Ahil, pač tisti z boso peto, Hektorja prebodel je iz Troje, ko spopadla sta moža se v dvoje, najprej je ravnal trdo, zakleto. Se nad truplom je Ahiles znesel, Hektorja do golega je slekel, ga po tleh za vozom bojnim vlekel, v mržnji svoji ni mu prizanesel. So sprosili starši slednjič ga le, da se je nasprotnika usmilil, truplo rod je Hektorjev mazilil, v grob lahko so ga Trojanke dale. Zgodba Ilijadina antična zgled je svetu tri že tisočletja, civilizacíjska kaj početja vedno so, ravnanja kaj dvolična. Je tako bilo pri Grkih starih, tudi če na smrt so se sporekli, drugim so zato barbari rekli, vemo, kaj sodili o barbarih. Toliko samo glede pokopov, eno Troja je, drugo Trojane, kar velja za Grke, za Slovane ni merilo, ljudstvo volčjih tropov. Tudi med Slovani so razlike, eni so kulturni, pietetni, a trojanski mrzki in prevzetni, kakor kažejo jih lastne slike. Na zahodu slike v javnost dane pred nedavnim svetu so razkrile, kje barbarske vladajo še sile, kje ni Troje, kje so le Trojane. Objava Aemonik Slovenet: Iz trojanske vojne (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
sobota, 9. marec
Stvar se nacionalno raziskuje, hočem reči na državni ravni, postulati so podani glavni, jasen rezultat se pričakuje. Na svobodi da največji norci so od nekdaj, treba ni dokaza, spomnimo le kakega obraza se na hitro, to so jasni vzorci. Treba tega ni raziskovati, stvar na dlani je, saj aksiomi niso tu, da okrog njih bi dvomi pletli se, jim ni tam kaj iskati. Raziskava tale čisto zadnja norcev sploh nikjer ne obravnava, druge nepravilnosti zaznava, kakor je sistemov vseh razgradnja. K stvari tej svobodno se pristopa, dana je svoboda raziskavam, hkrati tehten pa premislek glavam, kaj bo, kakšna če od njih izstopa. Ne gre glave gori dvigovati v teh zadevi pač raziskovalcem, prekaljenim starim poznavalcem, le zakaj na pladenj pisker dati. V temni pač nevednosti ta blodi, stare ki ne prepozna resnice, da za tiste notri so lisice, lopovi največji na svobodi. Se zadeva sama nam izriše, ko se spomnimo imen razvpitih, v raziskavi kajpada zakritih, če svoboda se z veliko piše. Objava Marko Moženič: Stara resnica (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
petek, 8. marec
Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomeni poezija? Jo berete? Ustvarjate? Jo posvetite ljubljeni osebi ob prazniku? Lahko nam pišete na: vladka@ventilatorbesed.com Zvezdana Majhen: Pogovor z mamico Nič ne bom premišljevala, koga bi o tem vprašala, saj lahko od svoje mame zvem, kar je pomembno zame. »Mamica, si me kupila ali v bolnici rodila? Sem prilezla […]
Da na svetu lepšega ni mesta, kot je naše, pisal je Milčinski, o blagajni mnogokrat občinski in kako je snažna glavna cesta. O katerem mestu je beseda, ki bilo je vas samo v resnici, vemo, je povedal po pravici, kakšna vlada v njem mentalna beda. Obiskali to smo mesto slavno, kjer Milčinski je pero odložil, ko s humorjem je ljudem potožil nad neumnostjo ljudi naglavno. Kadar v mestu se najlepšem voli, najprej jih večina z glavo buta, da je koruptivnost res klofuta, mesto da je kakor ona doli. Doli, kjer brez bakšiša premakne se prav nič, če dobro se ne maže, in v oči se bizantinsko laže, le v mošnjičku se rešitev stakne. Tričetrt prepričanih meščanov je o tem, korupcija da vlada, barometer je pokazal, pada da zaupanje ljudi, vaščanov. Toda kaj ko ni drugje nič bolje, bolj greš južno, bolj povsod je tužno, naše mesto skupaj z njimi družno svoje pač odira in jih kolje. A najlepše mesto je še vedno, pokazale to bodo volitve, koruptivne so takrat storitve pod oznako: »Ni omembe vredno«. Ker meščanska pamet pač ne voli, ampak mala uš Šprinca Marogla, vodi ki ljudi okoli vogla, kot bili bi kdaj v posebni šoli. Uš izvoli tistega, ki skriva, da na svetu je najlepše mesto tisto z razkopano glavno cesto, pamet ni pri tem prav res nič kriva. Objava Janko Volivšek: Saga o najlepšem mestu (Pozor, to je politična poezija) objavljena na Vipavska.eu .
četrtek, 7. marec
Objavljen natečaj Pesniškega turnirja za naziv viteza poezije
Klub kulturnih ustvarjalcev KU-KU in Kreacija iz Maribora sta razpisala natečaj za najboljšo izvirno neobjavljeno pesem v slovenskem jeziku za 24. Pesniški turnir, na katerem bodo izbirali viteza ali vitezinjo poezije. Sodelujejo lahko avtorji in avtorice, stari najmanj 16 let, s pesmijo, ki ni daljša od 60 verzov. Razpis traja do 2. aprila. Pesmi pričakujejo […]