Iskanje: pasjansa
sobota, 29. april 2023
S svetnikom na ti: Ljuba moja sveta Katarina Sienska!
Marsikaterega površnega bralca tvojega življenjepisa verjetno preseneti podatek, da si že od rosnih let dalje želela oditi v samostan. Mene to ne preseneča. Ker nisem površen bralec. In sem prebral tudi, da si bila štiriindvajseti od petindvajsetih otrok!
Sem peti otrok in vem, kaj je gneča v družini.
Imam šest otrok in vem, kaj je gneča v družini.
In se ne čudim, da si iskala samoto samostanskega življenja.
Čeprav se je treba zavedati tudi, da je tudi v tedanjih samostanih vladala kar precejšnja gneča. Saj ni bilo tako kot danes, ko mnogi redovniki in redovnice po svojih samostanih živijo bolj kot puščavniki. V samoti in osamljenosti. V zadnjem času vse pogosteje naletim na »samostansko skupnost«, ki vsaj v slovenskem jeziku, ki pozna tudi dvojino in ne le puščavske ednine in občestvene množine, le težko vzdrži ime »skupnost«! Prostora pa je dovolj. In številne prazne celice pričajo, da so v nekdanjih časih, kljub gneči, imeli zagotovljeno samoto.
In da ne bo pomote: nič ne kritiziram in nobene misli tokrat ni ne za ne med vrsticami. Reči hočem le, da so današnje redovne oziroma samostanske skupnosti bolj puščavniške sorte. Da o župnikih, ki so namesto na prijateljsko druženje s kaplansko druščino ob taroku, obsojeni na igranje pasjanse, sploh ne govorim!
In da me kdo ne obtoži površnega branja: Nisi šla v samostan. Najprej si si pri očetu izborila za svojo sobo, kamor si se umaknila za tri leta, potem pa si se pridružila dominikanskim tretjrednicam … ki so živele v svetu in ne za samostanskimi zidovi … in si (kot piše) »dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve tistega časa«. Kar je kar nekoliko nepredstavljivo za današnji čas, ko se ločitev Cerkve od države razume kot popolno ignoriranje vsega, kar je povezano s Cerkvijo … razen, če gre za škandale, vredne naslovnic, ki bodo dvignile naklado in gledanost.
Ljuba moja sveta Katarina! Kako zelo bi te potrebovali … da bi kakšno rekla … da bi kaj povedala … Ti, ki si samega papeža prepričala, da se je vrnil iz pregnanstva in spet zasedel Petrov sedež … Ti, ki si nepismena, pisala toliko in tako, da so te razglasili za cerkveno učiteljico … in si takorekoč iz domače dnevne sobe postala sozavetnica Evrope!
To je baba! Bi rekel celo mili pater Geržan. To je dama! To je mama! In sestra!
To je sveta žena!
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in razlij na nas!
Gregor
Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK
Objava S svetnikom na ti: Ljuba moja sveta Katarina Sienska! objavljena na Vipavska.eu.
petek, 29. april 2022
S svetnikom na ti: Ljuba moja sveta Katarina Sienska!
Marsikaterega površnega bralca tvojega življenjepisa verjetno preseneti podatek, da si že od rosnih let dalje želela oditi v samostan. Mene to ne preseneča. Ker nisem površen bralec. In sem prebral tudi, da si bila štiriindvajseti od petindvajsetih otrok!
Sem peti otrok in vem, kaj je gneča v družini.
Imam šest otrok in vem, kaj je gneča v družini.
In se ne čudim, da si iskala samoto samostanskega življenja.
Čeprav se je treba zavedati tudi, da je tudi v tedanjih samostanih vladala kar precejšnja gneča. Saj ni bilo tako kot danes, ko mnogi redovniki in redovnice po svojih samostanih živijo bolj kot puščavniki. V samoti in osamljenosti. V zadnjem času vse pogosteje naletim na »samostansko skupnost«, ki vsaj v slovenskem jeziku, ki pozna tudi dvojino in ne le puščavske ednine in občestvene množine, le težko vzdrži ime »skupnost«! Prostora pa je dovolj. In številne prazne celice pričajo, da so v nekdanjih časih, kljub gneči, imeli zagotovljeno samoto.
In da ne bo pomote: nič ne kritiziram in nobene misli tokrat ni ne za ne med vrsticami. Reči hočem le, da so današnje redovne oziroma samostanske skupnosti bolj puščavniške sorte. Da o župnikih, ki so namesto na prijateljsko druženje s kaplansko druščino ob taroku, obsojeni na igranje pasjanse, sploh ne govorim!
In da me kdo ne obtoži površnega branja: Nisi šla v samostan. Najprej si si pri očetu izborila za svojo sobo, kamor si se umaknila za tri leta, potem pa si se pridružila dominikanskim tretjrednicam … ki so živele v svetu in ne za samostanskimi zidovi … in si (kot piše) »dejavno sodelovala v dogajanjih svojega mesta in Cerkve tistega časa«. Kar je kar nekoliko nepredstavljivo za današnji čas, ko se ločitev Cerkve od države razume kot popolno ignoriranje vsega, kar je povezano s Cerkvijo … razen, če gre za škandale, vredne naslovnic, ki bodo dvignile naklado in gledanost.
Ljuba moja sveta Katarina! Kako zelo bi te potrebovali … da bi kakšno rekla … da bi kaj povedala … Ti, ki si samega papeža prepričala, da se je vrnil iz pregnanstva in spet zasedel Petrov sedež … Ti, ki si nepismena, pisala toliko in tako, da so te razglasili za cerkveno učiteljico … in si takorekoč iz domače dnevne sobe postala sozavetnica Evrope!
To je baba! Bi rekel celo mili pater Geržan. To je dama! To je mama! In sestra!
To je sveta žena!
Obilo žegna za tvoj god. Pa nam ga vrni in razlij na nas!
Gregor
Čušinov prispevek lahko poslušate tudi na podcastu na Radiju Ognjišče: KLIK
Objava S svetnikom na ti: Ljuba moja sveta Katarina Sienska! objavljena na Vipavska.eu.
nedelja, 10. april 2022
Kako zveni književnost? Predsem v znamenju slovenskih avtorjev in maturitetnih besedil
"Mesec, edini / delujoči žaromet starega avta: poplavlja z mesečino. " Uroš Marolt je kot dijak Gimnazije Bežigrad objavljal v gimnazijskem literarnem časopisu . kamen, pozneje v reviji Poetikon, leta 2007 pa je objavil svoj pesniški prvenec Pasjansa.
torek, 14. december 2021
Heron: Korčula - Badija
Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.
Medtem, ko sem včeraj pisal dnevnik se je zaliv izpraznil. Ostalo nas je kakšnih 5 bark. Tudi danes ni bilo neke gneče. Par jih je odplulo, par jih je priplulo, zvečer smo ostali štirje.
Danes sva imela počitnice. Malo sem brkljal po barki, a prav pretegnil se nisem. V vročini itak ni pametno pretiravat. Zvečer odveslava na obalo in v lokalni okrepčevalnici nekaj pojeva. Sicer v okrepčevalnici sredi plaže nisva pričakovala Michelinovih zvezdic, a hrana je bila sveža in okusna. Cena zelo ugodna, osebje pa prijazno. Kartic ne sprejemajo, račun bi izdali le, če bi zahteval. Hrvaška, kot je nekoč bila.
Nato pa pot pod noge in do trgovine v Lumbardi. Zanimivost: Na cesti je več hrvaških tablic na avtomobilih, kot slovenskih, a tudi slovenskih ni malo. Drugih pa niti ni videti. V trgovini se srečava z maskami, prej v restavraciji je ni imel nihče, niti osebje niti gosti. Saj do trgovine ni prav blizu, a ob osmih zvečer je to lep sprehod. Zjutraj bi bilo mučenje po žgočem soncu.
Končuje se tudi najino obdobje ugodne Euro-tarife za mobilno telefonijo in podatke. Toliko časa sva že izven Slovenije, da nama s prvim avgustom dokončno ukinjajo brezplačne pogovore in brezplačne podatke do zakupljene količine. Enkrat sva že uspela podaljšati (zaradi korona lock-downa sva rekla), zdaj pa je tega heca konec.
Bomo pač malo manj viseli na netu, mogoče bom zato kaj več naredil po barki in raje gledal morje v živo in ne preko satelitskih posnetkov. Mogoče bo kakšna slika manj na dnevniku, a danes jih itak ni. Take počitnice sva imela, da še slikala nisva skoraj nič. Jutri pa kavica z novimi znanci, Slovenci, ki so sidrani zraven naju.
Korčula (uvala Pržina) - Kanal Jezovica (Badija)
Še en lep počitniški dan je za nama. Nekaj sva brkljala po barki, potem smo se dobili z novimi znanci in se malo zaklepetali. Dobra družba so. Vse pa sva delala bolj počasi, saj vročina dobro pritiska. Večkrat sva se kopala. Popoldan sva se prestavila okrog vzhodnega rta Korčule pred samostan na otočku Badija.
Ampak slab čas sva si izbrala. Cel dan ni nič pihalo, mogoče 5 vozlov, zato odmotorirava tistih par milj okrog rta. A malo preden prispeva na sidrišče se veter vedno bolj stopnjuje. Očitno je maestral malo zamujal in je hotel nadoknaditi zamujen čas, pa je malo bolj pojačal. Nekaj po četrti popoldan, ko spustiva sidro ga je že okrog 20 vozlov. Saj vem, maestral vleče po kanalu med Korčulo in Pelješcem, zato pa smo hodili surfat ravno sem in na Bol. Čez nekaj ur ga ne bo več, ampak tale trenutek je pa še. Prav neprijetno je, saj nama hoče prevrnit baziliko, ki se sonči v kokpitu in odpihniti perilo z vrvic. Pa še nekaj malega valčkov se je naredilo. Tudi dosti prometa je tam okoli, preveč za mojo predstavo o idiličnem sidrišču, predvsem pa si ne želiva, da bi sveže oprano perilo kdo poškropil. Po desetih minutah dvigneva sidro in se prestaviva za pol milje proti jugozahodu. Tu sva prvič bolje zaščitena pred maestralom in drugič sva izven glavnih prometnih tokov. Pa še gola se lahko kopava, kar bi pred samostanom lahko bila težava. Maestral se kmalu poleže in narediva si dobro večerjico. No, če sem natančen, Lilika jo naredi, jaz pa medtem odigram eno pasjanso. Kljub vročini sva nar
nedelja, 10. januar 2021
“Kakšen uspešen dan neki! Vsak naslednji dan je manj uspešen. Stanovanje je pospravljeno, pa nihče ne opazi. Orehovi kifeljčki so pečeni, pa ni jedcev (ok, razen mene). Nemška domača naloga je narejena, do ponedeljka bom že pozabila, za kaj gre. Ostane mi samo še pasjansa, evo, takoj zdajle se je bom lotila. Čakajoča na lepše vreme te …
The post Ko sem prijateljici zaželela uspešen dan, mi je odpisala … appeared first on domžalec.si.
sreda, 28. oktober 2020
Heron: Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 16. del
Tomaž Pelko jadra že od svojega 15. leta, ko je začel pluti na majhnih jadrnicah. Zadnjih dvajset let pluje na potovalnih jadrnicah in ima skupaj kar 40-letno navtično tradicijo. Letno preživi na plovilu od 30 pa vse do 340 dni. Največ časa je preživel na plovilu, ko se je preselil na svojo jadrnico in dve leti plul po vsem svetu. V njegovem ladijskem dnevniku zasledimo plovbo po Jadranu, Jonskem morju, Karibih, Azorih, Sejšelih, Maldivih, Fidžiju in Mauriciusu. Kot največje doživetje v svoji navtični karieri omeni odločitev, da pusti službo in se odpravi na dveletno jadranje. V tem času je doživel praktično vse. Od brezvetrja, do viharjev, trganja in šivanja jader med plovbo, vzpenjanja na vrh jambora sredi Atlantika, ribolova in seveda spoznavanja novih navtičnih prijateljev po vsem svetu. Za svoje jadralske dosežke je leta 2017 prejel prestižno nagrado Skipper leta.
Lanzarote: Arrecife. Marina Lanzarote, 267. dan
Nedelja je dan za počitek. Zdi se mi, da počivam že 50 dni, le občasno imam blage napade želje po delu. Po navadi odigram kakšno pasjanso in medtem me napad mine, včasih pa celo res kaj naredim. Včeraj je že bil tak dan.
Danes sva malo prala in menjala posteljnino, kaj dosti pa se nisva pretegnila. No, popoldan sem šel zmontirat dva koleščka na jambor. Pa nisem plezal 18 m visoko. Koleščka sta montirana 5 cm nad palubo. V jambor sem zvrtal po tri luknje in vrezal navoje vanje. Kolešček se privije z enim 5-mm vijakom in dvema 4-mm vijakoma. Zakaj enostavno, če lahko komplicirajo. Tako sem delal 4 luknje s 3,3-mm svedrom (to je prava luknja za vrez 4-mm navojev). Dve bi pa moral delati z 4,2 mm, kar je prava dimenzija za 5-mm navoje, a takega svedra nimam. Sem pač naredil 4 mm veliko luknjo. Tako ali tako je jambor aluminijast in aluminij je tako mehak material, da ni problem, če je luknja malo premajhna. Navoje sem vseeno vrezal brez problemov.
Lili je medtem naredila odlično nedeljsko kosilo. Pečene bučke s česnom, pečen novi krompirček s Kanarskih otokov in en krasen uležan kos kravice, entrecot. Ne vem, kako bi prevedel, kaj je to za en kos, ker tule govedino režejo drugače kot v Sloveniji. To je kos mesa, ki je na drugi strani kosti od pljučne. Je zelo dobrega polnega okusa, lepo marmoriran in primeren za žar. A danes ga je Lili delala v ponvi. Midva imava rada meso pečeno na krvavo (angleško, rare), če je dober kos. Entrecot je odličen tudi malo bolj pečen. Danes je bil nekje med medium rare in medium, dobro zapečen od zunaj in ravno še malo rožnat znotraj. Sočen in mehak. Zraven pa kozarček dobrega rdečega vina.
Zvečer sem si od soseda sposodil bicikel in odkolesaril en krog. Po osmi uri zvečer smemo ven. Promenada ob obali je bila polna sprehajalcev, tekačev, kolesarjev in rolkarjev. Španci se še nikoli niso toliko rekreirali kot te dni. Po moje je to, da smemo odrasli stari od 14 do 70 let ven samo med šesto in deseto zjutraj ali zvečer med osmo in enajsto uro, precej čuden ukrep. Zagotovo ne pripomore k preprečevanju okužb. Ob 19.59 se vsi vsujejo na ulice, da ujamejo še nekaj minut dneva. Zdi se mi, da so čisto vsi prebivalci Arrecifa od prvega do zadnjega zunaj v tisti prvi uri. Na 2 m razdalje ni mogoče računati, saj so vsi hkrati zunaj.
Pred korono ni nikoli bilo na ulicah toliko ljudi hkrati, pa je bilo zraven še na tisoče turistov. Če ne bi bilo nobenih omejitev, bi se ljudje razporedili čez dan, tako pa vsi udarijo ven točno ob osmih zvečer. Otroci pa smejo na ulice le opoldan, ko je najbolj žgoče sonce. Včasih se mi zdi, da namen ukrepov sploh ni preprečevanje okužb, ampak preprečevanje tega, da bi se ljudje imeli v redu. Od jutri dalje bodo odprti tudi lokali (samo terase). Po mojem bo gneča nepopisna. Me prav zanima, kako bodo uveljavljali pravila distanciranja pri Špancih, ki jim to ni v krvi. Sploh pa mi ni jasno, kako bodo obdržali zasedenost teras na zapovedanih 50 % kapacitete. Ko bodo ljudje navalili na teraso, ga ni junaka med natakarji, ki bi jih lahko odgnal. Edino, če bo policija stražila vsako teraso. A po mojem je teras več kot policistov. Bomo videli, kako bo. Jaz grem
nedelja, 24. maj 2020
30 let stara igra, ki še vedno privabi milijone igralcev
Verjetno ste vsaj enkrat poskusili katero od že prednameščenih Microsoftovih iger, s katerimi si prenekateri zdolgočaseni zaposleni za računalnikom krajša čas. Med najbolj priljubljene igre za preganjanje dolgčasa vsekakor sodi igra s kartami Solitaire oziroma Pasjansa. Ta je med nami, verjeti ali
torek, 7. maj 2019
Microsoftova pasjansa vstopila v igričarsko dvorano slavnih
Kot imajo glasbene legende Hram slavnih rokenrola, imajo tudi videoigre svojo dvorano, v kateri se nahajajo najvplivnejše in najpomembnejše stvaritve. Ta je bila uradno ustanovljena leta 2015 z nazivom World Video Games Hall of Fame in se nahaja v newyorškem Narodnem muzeju igranja.
sreda, 13. junij 2018
Delopred 2145 dnevi
Delopred 2145 dnevi
Katera je prva knjiga, ki ste jo prebrali?
Če me spomin ne vara, je šlo za Bratca in Kljukca s strehe in Mary Poppins
petek, 25. november 2016
Vrnila se je Microsfotova Pasjansa – tokrat na mobilne naprave
Microsoft je predstavil različico legendarne Pasjanse za Android in iOS. Igra, ki je na Windowsih prisotna že več kot 25 let, bo tako prvič postala dostopna izven Microsoftove platforme. Z oglasi bo brezplačna in namenjena predvsem povišanju števila igralcev, ki doslej šteje več kot 119 milijonov uporabnikov po vsem svetu.
Bo pa igra postala
torek, 18. avgust 2015
To je bilo resnično poslanstvo Minolovca in Pasjanse
Microsoft iger, ki jih poznajo praktično vsi - Minolovca, Pasjanse, Src -, v operacijski sistem Windows ni vključil le za zabavo, temveč zato, da bi se uporabniki čim hitreje navadili dela z miško.
ponedeljek, 17. avgust 2015
Zakaj je Microsoft v Windows vključil pasjanso?
Vključitev iger v prve verzije operacijskih sistemov Windows ni bila le srečno naključje za uporabnike.
petek, 31. julij 2015
Nova Pasjansa igričarje nadleguje z nadležnimi reklamami!
Microsoft je v operacijski sistem Windows 10 ponovno vključil priljubljene računalniške igre Solitaire, Hearts and Minesweeper, ki so bile brez večjih pojasnil odstranjene iz operacijskega sistema Windows 8. Med njimi kakopak izstopa predvsem igra Solitaire (Pasjansa), saj je bila deležna rahle
ponedeljek, 27. april 2015
Pasjansa je nazaj – v Windowsih 10 spet kot samodejno nameščena igra
Čeprav so imele igre kot so Pasjanja, Srca in Minolovec številne zveste privržence, jih je Microsoft tebi nič, meni nič odstranil iz operacijskega sistema Windowsov 8. V spletni trgovini Windows Store so se nato pojavile moderne različice, a nič ne more prekašati klasike. Microsoft je očitno uvidel svojo zmoto in napovedal povratek Pasjanse, ki se kot samodejno nameščena igra vrača na Windowsih 10.
sobota, 25. april 2015
Z Okni 10 se na namizje vrača Pasjansa
Microsoftov prihajajoči operacijski sistem Windows 10, ki izide poleti, bo ob gumbu Start vračanje h koreninam simboliziral tudi s ponovnim pojavom klasične igre s kartami Pasjansa.
nedelja, 1. marec 2015
Svet24pred 3345 dnevi
Svet24pred 3345 dnevi
Ta teden sem šel na zanimivo kavo, kar seveda pomeni, da je bila kava samo okusna, zanimiv pa sogovornik. Moj mladi prijatelj je do svoje četrtine stoletja že marsikaj doživel, med drugim tudi finančno skoraj povsem propadel in se zdaj ponovno mukotrpno dviga na komolce in malo gleda v svet. Potem ko mi je razložil svoje res dobre ideje, se je vse skupaj končal nekako tako: »Matic, daj že razloži vsem tem ljudem, da moramo zmigati riti!« No, in zdaj to počnem. Očitno jim ni še nihče povedal, da je treba delati za neke vrste uspeh, včasih celo garati.
Sveta groza me prijemlje, kadar srečam preveč ljudi, ki so prepričani, da bodo zdaj zdaj začeli padati evrski bankovci z neba, zraven s polivko iz mleka in medu. Sploh ni pomembno, ali gre za staro generacijo, mojo srednjo ali mlado, med nami je zastrašujoče veliko zasanjanih utopistov. Trdno zasidrani v svoji pomembnosti, ki jim jo daje formalna izobrazba, znana družina ali zgolj napihnjen ego, trdijo, da mora svet samo prepoznati njihovo enkratnost in talent. Potem bodo nekje sedeli uro in pol ter igrali pasjanso, vmes skočili na dobro kosilo in zgodaj popoldne še postorili kako malenkost. Na njihove račune pa bodo padali mastni zneski, saj si to seveda v svojih bučah zaslužijo. Potem so iskreno užaljeni, ker realnost nekako ne odseva njihovih zablodelih želja. Očitno jim ni še nihče povedal, da je treba delati za neke vrste uspeh, včasih celo garati. Navsezadnje v vrsti stojijo milijoni naših sozemljanov, ki imajo podobno izobrazbo in veliko več želje in motivacije za spremembe. Medtem ko bo zdolgočaseni neodkriti talent srebal drugi kapučino in razmišljal, da bi pasjanso na računalniku zamenjal za iskanje min, bodo na drugem koncu planeta cele stotnije vrstnikov že zdavnaj sklenile nekaj ugodnih poslov, začele obetavne projekte ali pomagale nekomu v stiski. Zato, zmigajmo že enkrat te riti in nehajmo iskati krivcev v vseh drugih.
Apel mladim slovenskim birokratom
Ta kolumna je še posebno namenjena odredom mladih slovenskih birokratov, ki v varnih službah prekladajo papirje ali izpolnjujejo nesmiselne tabele za Bruslju všečna poročila, ki jih nihče ne bere. Državljani kličejo na vaša ministrstva in prosijo za informacije, bentijo, moledujejo, grozijo. No, to bi počeli, če bi kdo dvignil telefon. Zvoni v prazno, ker so bolj pomembne vaše kavice, kosilca in nujna opravila. V službi ljudi ste, in ne neke vladne koalicije, ki v trenutku tega pisanja počasi razpada kot šumeča tabletka v kozarcu vode. Ali potrebujete 30-metrski fluoroscentni napis, ki bi vas opozoril, da sedite na tempirani bombi obširnega ljudskega nezadovoljstva, jeze in obupa? Da, tisto oblekico, ki ste si jo kupile v prestižnem butiku, in tisto kravato za klanjanje pred vodjo smo vam plačali mi. Tega ni dobro pozabiti, sploh ne takrat, ko po ukazu nekega nesposobnega šefa kopirate in lepite ista obvestila različnim strankam. Miselnost, da lahko ljudstvo vse pogoltne, je hudičevo kratkovidna. Priznam, ta kolumna ni nastala zgolj zaradi pogovora z mladim prijateljem, temveč predvsem zaradi branja še enega zmazka izpod prstov odredov ministrstva za socialo in vse ostalo. Saj veste, kako se imenujejo. In če bi lahko izbiral besede za tisti veliki napis, bi izbral: »Zmigajte riti!« In mogoče še dodal »hudiča!«. Ko bo nekomu odneslo ventile, ne bo dobro.
nedelja, 29. december 2013
Nova Pasjansa
Microsoft je dolgoletne privržence operacijskega sistema Windows razveselil z novimi različicami treh priljubljenih iger, Pasjanse, Minolovca in Mahjonga. Najbolj so prišlekov bržkone veseli uporabniki pametnih telefonov s sistemom Windows Phone 8, ki jih tare kronično pomanjkanje programov in dotičnih iger doslej sploh niso imeli. Vsi trije naslovi so grafično ozaljšani ter prilagojeni mobilnim sopotnikom.
nedelja, 17. junij 2012
Popoldanski dremež za boljši spomin
Med popoldanskim dremežem možgani počivajo, funkcija spomina pa se izboljšuje. Toda koristno je zadremati, ne pa tudi trdno zaspati. Kratek spanec, dolg vsega deset minut, zmanjša utrujenost, čeprav je večina drugih raziskav pokazala, da je za popoln počitek koristnejši daljši sen. Nemška raziskovalna skupina je opravila poskus, v katerem so prosili
študente, naj si zapomnijo seznam besed in se jih poskušajo spomniti,
potem ko so eno uro igrali pasjanso. Nekaterim so pred poskusom
dovolili petminuten dremež; izkazalo se je, da so si ti študenti
zapomnili znatno več besed. Preden utonemo v spanec, namreč možgani predelujejo zadnje dogodke
ter proizvajajo občutja, podobna spancu, in različne »nore« misli. Zdi
se, da v teh trenutkih možgani premetavajo novo gradivo, da bi vedeli,
kaj naj z njim. Prav to kratko obdobje je nadvse pomembno za krepitev
spomina, pravzaprav je celo pomembnejše od spanca. Znanstveniki so zato
prepričani, da je med kratkim premorom sredi dneva globlji spanec
pravzaprav nepotreben.
sreda, 6. junij 2012
Sodnik med sojenjem Breiviku igral Pasjanso
Sojenje je resna zadeva, a to enega od sodnikov porotnikov iz senata, ki sodi norveškemu množičnemu morilcu Andersu Behringu Breiviku, ni odvrnilo od igranja Pasjanse med samim sojenjem. Na fotografiji, ki je preplavila norveške...
torek, 5. junij 2012
Sodnik med sojenjem Breiviku igral Pasjanso
Sojenje je resna zadeva, a to enega od sodnikov porotnikov iz senata, ki sodi norveškemu množičnemu morilcu Andersu Behringu Breiviku,...