Vir: Družina
petek, 26. april
Ob velikonočnih praznikih je bilo še posebej slovesno v Tržišču, kjer so članice Aktiva kmečkih žena Tržišče, na čelu s predsednico Fani Borštnar, v sodelovanju s krajani spodnjega Tržišča k blagoslovu velikonočnih jedi ponesle košaro velikanko. Pražnje oblečene članice so v košaro zložile kar dvajset košar, napolnjenih z velikonočnimi dobrotami: potico, kruhom, hrenom, pirhi in drugimi dobrotami. Pri žegnanju v farni cerkvi Sv. Trojice v Tržišču so se košari velikanki pridružili tudi ostali verniki s košarami, kjer je velikonočne dobrote blagoslovil domači župnik Jože Kohek. Košaro, ki so jo prvič uporabili pri blagoslovu, je izdelal Alojz Bobnar iz Suhorja pri Dolenjskih Toplicah. Alojz Bobnar je bil znan dolenjski pletar, pletenje je bila njegova velika strast in ljubezen. Leta 2000 je spletel košaro velikanko, ki je bila še posebej občudovana na ribniškem sejmu. Po njegovi prezgodnji smrti je košara prešla v roke družine Kukec na Malkovcu.
V soboški stolnici je na velikonočno soboto, 30. marca, stolni župnik Goran Kuhar blagoslovil velikonočne jedi. Župnik je ob tej priložnosti vsem vernikom krščanske in evangeličanske veroizpovedi voščil vesele velikonočne praznike.
Na veliko soboto, ko je dan celodnevnega češčenja Jezusa v božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek, je bila v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih trikrat blagoslovitev velikonočnih jedi. Župnik Albert Bačar je jedi blagoslovil tudi ob vaških kapelicah v Turjancih, Rihtarovcih, Šratovcih, v Boračevi vas, ob kapelici pri Lebnovih ter v Domu starejših občanov Senecura. Na vseh krajih se je zbralo veliko vernikov, ki so prinesli k žegnu košare z velikonočnimi jedmi.
Župnija Hotiza ob strokovnem vodenju občine Lendava zaključuje obsežno obnovo cerkve sv. Petra in Pavla na Hotizi. Na velikonočno soboto, 30. marca, so se verniki zbrali pri blagoslovu velikonočnih jedi in pri večernem prižiganju ognja. Nato so se vsi skupaj zbrali v obnovljeni župnijski cerkvi, kjer je mašo daroval domači župnik Viljem Kovač.
Na veliko soboto pripravimo za blagoslov velikonočne jedi. Po starodavnem običaju jih nesemo ta dan v cerkev k blagoslovu. Šentpetrski župnik Jože Rački je blagoslovil jedi in navzoče seznanil s pomenom posameznih jedi. Jedi je blagoslovil v podružničnih cerkvah v Ždinji vasi, na Trški Gori, v Mačkovcu, v Grčevju in trikrat v župnijski cerkvi v Št. Petru - Otočcu.
V župniji sv. Jurija ob Ščavnici gojijo tradicijo blagoslova velikonočnih jedi ob določenih kapelah in križih. Tako je tudi vsako leto blagoslov velikonočnih jedi ob Klobasovem križu v Sovjaku, ki je bil postavljen v letu 1909, njegova lastnica je Pavla Klobasa. Obenem z blagoslovitvijo velikonočnih jedi je župnik Boštjan Ošlaj blagoslovil obnovljeni križ. Kot je povedala lastnica, je križ podrlo neurje. Ker je bil kip Križanega dotrajan, je Društvo za zaščito kulturne dediščine sv. Jurij ob Ščavnici kupilo novega. Za ostala dela je poskrbela lastnica križa in dobri sosedje.
Imena in priimki na Slovenskem: Izbiranje in dajanje imen.
Novinarsko častno razsodišče kršitev novinarskega kodeksa očita tudi s. Romana Kocjančič.
Delo satana
Živimo v obdobju, ko se zdi, da ima hudič povsod glavno besedo. Ko poslušamo vesti iz sveta, vse govori o tem. Ko spremljamo dogajanje v Sloveniji, je prav tako.
Naši voditelji so zakon za dolgotrajno oskrbo nadomestili z evtanazijo, kmetijstvo, ki je naše preživetje, bi moralo biti podprto z vseh strani, pa je ravno nasprotno. Cerkev in vsi, ki njej pripadamo, smo zanje nekoristni. Tisti politiki, ki so pa delali in hoteli dobro za Slovenijo, so bili velikokrat »vrženi v blato«, da so, hočeš nočeš, bili umazani »od vrha do tal«. Vsega tega gotovo ni navdihoval Sveti Duh, ampak njegov nasprotnik.
Na misel mi prihaja modrost enega naših prijateljev. Bil je v neki družbi, kjer so začeli opravljati Cerkev, kako da je bogata, da ima Vatikan milijardo in pol evrov. Dotični osebi, ki je to izjavila, je rekel, da če je bila tam zraven in pomagala šteti, bi pa že znalo biti res. Vsi ostali so mu dali prav, da je branil Cerkev. Kristjani res premalo živimo za Cerkev in je n...
V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju je do 15. junija na ogled razstava slikarjevih abstraktnih del, ki so nastala v letih od 1953 do 1963.
Poslikave Toneta Kralja na Premu so monumentalne ekspresionistične umetnine, biser (sakralne) umetnosti pri nas.
Društvo svetega Jakoba Kamnik je v petek, 12. aprila, v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku pripravilo večer z naslovom V najgloblji biti, posvečen delu Jožeta Pavliča, novinarja, pisatelja, pesnika. Na ogled je bilo devet knjig, ki so izšle v zadnjih letih v samozaložbi in ob podpori zlasti Občine Komenda. Število objavljenih del (knjige in številni članki) kaže, da je kot upokojenec našel nekaj več mirnega časa za ustvarjanje. Zlepa pa ne bo dohitel svojega prijatelja pisatelja mag. Ivana Sivca, ki ga je tudi prišel poslušat in podpret. V pogovoru se je zahvalil ženi, ki razume njegovo veliko strast in potrebo po pisanju. Na prireditvi se je z ustvarjalcem pogovarjala Slavica Bučan. Odlomke iz Pavličevih del je interpretiral Tone Ftičar. Z glasbo sta večer obogatila pevka Neža Drobnič Bogataj in kitarist Miha Kraker. Prireditev je pripravila Ivanka Učakar.
Na gradu Zaprice nad Kamnikom so 11. aprila popoldne predstavili najnovejši Kamniški zbornik XXVII/2024. Na kar 370 straneh velikega formata prinaša 41 prispevkov, ki jih je napisalo več kot 40 avtorjev. Katere in kdo so njihovi pisci, je številnim zbranim avtorjem in drugim udeležencem slovesnosti povedala glavna urednica knjige dr. Marjeta Humar, zbrane pa je pozdravil tudi kamniški župan Matej Slapar. Zbornik je sicer v znamenju kamniškega rojaka generala Rudolfa Maistra, ki sta mu Vlada Republike Slovenije in rodno mesto Kamnik posvetila letošnje leto. V predstavitev so uvedle ljudske pevke iz Kamnika Predice z godcem Jožetom Jagodicem. Precejšen del zbornika je posvečen lanskim katastrofalnim avgustovskim poplavam, ki so močno prizadele mesto ob Kamniški Bistrici in okolico. V njem je tudi več prispevkov z versko vsebino. Andrej Kotnik je avtor zapisa Jezuiti in Kamničani v obdobju 1600–1773, Dominik Janez Herle in Matjaž Klemenčič prispevka Bernard Smolnikar (1795–1869) in V...
V sredo, 17. aprila, je celjska Mohorjeva družba v sodelovanju z Domom sv. Jožefa v Celju v istoimenski hiši pripravila Mohorski večer z naslovom Dostojevski danes. Povod za izbrani dogodek je bila nedavna nova izdaja knjig Zločin in kazen, Zimski zapiski in Bratje Karamazovi v rastoči zbirki Neminljivi. Tako sta bili navzoči direktorica Doma dr. Irena Švab Kavčič in ravnateljica celjske Mohorjeve dr. Tanja Ozvatič s sodelavci. Gostje omizja in številnega občinstva pa so bili: zgodovinar ddr. Igor Grdina, prevajalec in pisatelj Borut Kraševec ter psiholog in raziskovalec dr. Sebastjan Kristovič. Z njimi se je pogovarjala urednica Saška Ocvirk: o njihovem prvem srečanju s pisateljem, o prevajanju, o tem, v kakšni Rusiji je Dostojevski živel, kam bi ga nazorsko uvrstili, kaj vse je preživel, pretrpel, o ključnih temah njegovih del: ljubezni, lepoti, Kristusu in ne nazadnje o tem, zakaj je smiselno brati klasike. Igor Grdina je dejal, da zato, »ker ti dajo tako zavezujočo izkušnjo, kot bi...
Z Romualdovim dnevom v kapucinski cerkvi sv. Ane v Škofji Loki so se v soboto, 20. aprila, končali letošnji Dnevi Škofjeloškega pasijona. Romualdov dan je posvečen spominu na zemeljsko slovo očeta Romualda, Lovrenca Marušiča, avtorja besedila Škofjeloškega pasijona, ki je umrl 22. aprila 1748 v Gorici. V uvodu so člani tretjega reda kapucinov z navzočimi zmolili večernice, v nadaljevanju pa sta o Pasijonskih iskrah iz Škofje Loke in okolice predavala dr. Monika Deželak Trojar in dr. Matija Ogrin, sodelavca na ZRC SAZU. Baročno glasbo so na kopijah baročnih glasbil poustvarjali loški glasbeniki violinistka Ana Julija Mlejnik Železnik, Luka Mlejnik Železnik na flavti travesto in Janez Jocif na čembalu. Odmevnejše prireditve v drugem delu Dnevov Škofjeloškega pasijona so bile Pasijonski večer v Stari Loki, kjer so predstavili življenje slovenske mistikinje Cvetane Priol, kandidatke za blaženo, velikonočni koncert Orkestra Amadeo pod vodstvom dirigenta Tilna Drakslerja s solisti v nun...
Predstavitev knjižnega prvenca Klare in Blaža Otrina
Mir tej hiši so v Veržeju zaželeli u(U)metniki za Karitas.
Jurjevo, obnovljeni zvonik, obnovljen in nov zvon v Slovenskih Konjicah.
Da je tudi Slovenija – npr. spletne strani državnih ustanov – že nekaj časa tarča ruskih kibernetskih napadov, ni nobena skrivnost.
Ob stoti obletnici rojstva dr. Zmage Kumer (1924–2008) – njene misli za naš čas.