Mišljeno je bilo, da naj bi se pogovarjali, a je neki tip govoril ves ljubi čas, glasno in odločno, komaj da je kdaj pa kdaj zajel sapo in z ničimer ni pokazal, da misli prenehati. Sogovorniki so ga zanimali le kot poslušalci. Ko ga je čez čas nekdo skorajda plaho opomnil, da ima verjetno še kdo kaj povedati, se ni dal: »Zakaj me hočeš utišati?!