Znano je, koliko denarja iz državne blagajne prejemajo slovenska podjetja

Nov sklop na Biziju omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin, ki se nanašajo na blago in storitve, plače, socialne prejemke, pokojnine, subvencije, štipendije itd.

Vir podatkov je aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije

Bizi podatke zajema prek aplikacije Erar, njen namen pa je "javna osvetlitev toka denarja med javnim in zasebnim". Kot poudarjajo, ta aplikacija "povečuje odgovornost nosilcev javnih funkcij za smotrno in učinkovito porabo javnih sredstev, omogoča argumentirano razpravo o sprejetih in načrtovanih investicijah ter zmanjšuje tveganja za slabo upravljanje, zlorabo oblasti, predvsem pa omejuje sistemsko korupcijo, nepošteno konkurenco in klientelizem".

Na Biziju so na voljo tudi podatki pravnih oseb zasebnega prava, torej društev, fundacij, skladov, ustanov, zasebnih zavodov in gospodarskih interesnih združenj.

Kateri so največji prejemniki sredstev?

Na vrhu lestvice stotih prejemnikov največ sredstev v maju so najrazličnejša ministrstva, javne agencije, banke, univerzitetni klinični centri, bolnišnice, nekatera farmacevtska podjetja, pa tudi na primer Termoelektrarna Šoštanj, Petrol, Borzen, Pošta Slovenije in Elektro Ljubljana.

"Mi nič ne dobimo od države"

To je znan stavek, ki ga pogosto slišimo od predstavnikov podjetij, društev in drugih organizacij. Pa je res tako? Hiter pregled manjših ali večjih podjetij ali pa na primer glasbenikov, društev in fundacij pove, da mnogi prejemajo sredstva različnih proračunskih uporabnikov.