Opomnik: danes The Melvins!Ameriška zasedba The Melvins slovi po neobičajnosti in odstopanju od uveljavljenih glasbenih norm ter maličenju in sprevračanju žanrskih stereotipov in klišejev, njihova najbolj prepoznavna lastnost pa še zmeraj ostajajo zelo zelo počasni, komaj premični zvoki. V osnovi so seveda rokerski bend, vendar pred njimi ni nobena stvar varna in še manj sveta. Brez težav se spoprimejo z diametralnimi glasbenimi stili, saj enako verodostojno izvedejo melodični hardkorovski pank, ambientalno d(r)onenje, doomerske koračnice, eksperimentalni džumbus ali pa elektronsko škripanje – pri tem nikar ne gre pozabiti, da imajo izjemen čut za komponiranje. Vselej se lotijo tistega, kar jih trenutno vznemirja, ravnajo se po intuiciji in zgolj lastnih merilih. Za Melvins ni ovir, pomembno je predvsem, da je vse skupaj narejeno v čim bolj bizarnem in grotesknem duhu. Človek skoraj ne more verjeti, da skupini po vseh teh letih (in takih ter drugačnih zvočnih potegavščinah) še vedno ni usahnil vir čudaških idej. V malodane tridesetletni karieri so s svojo obešenjaško žagovino napolnili 20 studijskih albumov (plus malo morje drugih izdaj, katerim tudi sami verjetno ne sledijo več), neredko so sodelovali in paktirali z drugimi glasbeniki ali bendi (Lustmord, Jello Biafra, Zu, Tool, Fantômas, Hank Williams III).
Med največje privržence zasedbe sodi Mike Patton (kitarist Buzzo je tudi član Pattonove formacije Fantômas – mimogrede, ravno slednjo in sorodni projekt The FantômasMelvins Big Band je Buba že dostavila domačemu občinstvu, leta ’04 ter ’06), zato Melvinsi zadnja leta objavljajo posnetke pri njegovi liberalni založbi Ipecac. Še en slavni ljubitelj benda je bil Kurt Cobain, ki je asistiral pri igranju ter produkciji na razvpiti plošči Houdini, ki je vzklila pri orjaški Atlantic v zgodnjih 90-ih. Leta 1994 so prvič obiskali Ljubljano, kot predskupina Nirvane, tri leta kasneje so se ustavili v Mariboru....