Zaskrbljeno pismo sodobnemu človekuPoskušam te razumeti. Vem, da si globoko v sebi nesrečen in osamljen. Ogromno energije potrebuješ, da vzdržuješ stanje navidezne trdnosti, a v plasteh, kjer je vsakdo sam pred sabo gol, tli huronski, neobvladljivi, zatajevani občutek krivde, da se realnost izmika, da življenje ne vodi v zadovoljiv razplet.