Sledi v zraku/Hendikep kot lakmusov preskus demokracijePosnetek: Mojca Dular
Moč, ker imam izkušnjo, ki sem jo izkusila in okusila, ki me je izkušala in preizkušala, izkušnja, ki me je, milo rečeno, močno in globoko prizadela, me ranila, oziroma, kjer sem bila (in s tem, da sem bila) ranjena – skoraj paradoksno se sliši – v določenem pogledu utrdila, učvrstila. Ker ni simulirana izkušnja ali umetniški prikaz, performans, ampak je doživeta in preživeta, takšna, ki pusti trajno, vidno in občutno znamenje. Rana se ni zacelila, ker se niti ne sme in je vidna, opazna ter na očeh, brazgotina se še vedno pozna, četudi se zakrije ali skrije, še zmeraj ostaja sled, ki jo pusti poseg, in ta ne odpusti, ne popusti (niti odstotek za sezonsko znižanje). Sled spomina vztraja naprej in še naprej ter prav je tako, saj mi omogoča podajanje novih in novih interpretacij.
Elena Pečarič...