Maribor je bil tradicionalno delavsko, industrijsko mesto. Po padcu Jugoslavije in njenega trga se je velikem delu sesula tudi tukajšnja industrija. Ena od idej v iskanju novega razvojnega modela, v identitetnih spraševanjih, kako bi si mesto gospodarsko opomoglo, je bila vzpostavitev tako imenovanega štajerskega ali drugega državnega finančnega stebra. Njegovi ključni oporni točki in temelja bi bili Nova KBM in Zavarovalnica Maribor (ZM). Od Jožeta Glogovška naprej na čelu državne banke pa prek Črta Mesariča do Matjaža Kovačiča so nastajali, kako bi banka s pripojeno zavarovalnico postala ena pomembnejših državnih, gotovo pa dominantna finančna institucija v regiji. Tudi politika je pristavljala svoj lonček, odvisno od ocene, koliko profita je bilo mogoče iz tega kovati.
A zgodba se je, ko je v slovenski bančni sistem in v gospodarstvo nasploh udarila kriza, zasukala, Nova KBM je bila lani prodana ameriškemu skladu Apollo in od&sc ...