Vir: ep.sta.si
torek, 8. maj 2012
Barroso pozval k dejanjem za zagon rasti; izredni vrh EU 23. maja
Bruselj, 8. maja (STA) – Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju pozval, naj se “svež veter”, ki je zapihal v nekaterih članicah EU, izkoristi za zagotovitev rasti in stabilnosti v Evropi. Voditelji članic EU pa se bodo 23. maja sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, ki bo po pričakovanjih osredotočeno na zagon rasti in zaposlovanja. Datum neformalne večerje voditeljev članic unije je danes po twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.
Barroso je spomnil, da komisija že dve leti spodbuja dvotirni pristop ter poudarja, da ni rasti brez stabilnosti in stabilnosti brez rasti. “Zato sem izjemno vesel novega zagona, ki se jasno gradi v članicah unije … Ta zagon moramo izkoristiti,” je poudaril, sklicujoč se na izid francoskih volitev, na katerih je zmagal socialist Francois Hollande, ki daje večji poudarek rasti kot varčevanju.
Ob tem je pozval, naj voditelji članic unije na junijskem srečanju s ciljem zagona rasti podprejo že predlagane pobude, kot so projektne obveznice za krepitev evropske energetske, prometne in komunikacijske infrastrukture, krepitev kapitala Evropske investicijske banke ter dokončna potrditev enotnega evropskega patenta.
Obenem je Franciji sporočil, naj svoja prizadevanja za rast izrazi tudi s podporo predlogu evropskega proračuna, ki ga je predstavila komisija. Bruselj je predlagal skoraj sedemodstotno povečanje letnega proračuna, čemur največje članice unije nasprotujejo.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je ob tem dodal, da je razprava, v kateri se fiskalna konsolidacija postavlja nasproti rasti, prazna razprava, saj preprosto ni izbire med njima, treba si je prizadevati za oboje.
Barroso je medtem v odzivu na dogajanje v Grčiji, kjer sta osrednji stranki, ki podpirata varčevalne in reformne ukrepe v zameno za mednarodno pomoč in delni odpis dolga, na volitvah izgubili politično večino, opozoril, da države, ki prejemajo mednarodno finančno pomoč, nimajo druge alternative, kot da nadaljujejo fiskalno konsolidacijo, strukturne reforme in ciljne naložbe. Edina druga možnost je neurejen bankrot. “To pa po mojem mnenju niti ni alternativa,” je dodal.
Kljub temu pa se v Bruslju vse bolj pojavljajo navedbe, da bo komisija v petek ob predstavitvi gospodarske napovedi sprostila cilj za znižanje javnofinančnega primanjkljaja v Španiji, ki je že sprejela niz varčevalnih ukrepov ter se spopada še z bančno krizo, recesijo in rekordno brezposelnostjo.
Španija bi morala v naslednjem letu javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, ki opredeljuje evropska proračunska pravila.
V skladu z evropskimi pravili je sicer mogoče ta rok v primeru izrednih okoliščin, na primer nepričakovanih negativnih gospodarskih dogodkov z občutnimi neugodnimi posledicami za javne finance, podaljšati za eno leto.
Na vprašanje, ali bodo Španiji v petek popustili, je Rehn danes odgovoril, da pravila v EU ne le dopuščajo, ampak tudi priporočajo razlikovanje med članicami glede na njihov fiskalni prostor in gospodarske razmere.
Barroso in Rehn sta ta sporočila posredovala javnosti v nagovoru pred sredinim dnevom Evrope. “Jutri je dan Evrope, obeležujemo 62 let evropske integracije in ne smemo pozabiti, kako daleč smo prišli,” je poudaril Barroso.
Evropski projekt se je po njegovih besedah začel s šestimi članicami, sedaj jih je 27 in kmalu jih bo 28. Evropa je “združena na temelju vrednot, kot so mir, svoboda in solidarnost”, je še poudaril v nagovoru pred dnevom Evrope.
A obenem je šef komisije opomnil, da ni dovolj, da se spominjamo preteklosti in dosežkov, temveč se je treba tudi dobro pripraviti na prihodnost. Pri tem je izpostavil, da je bilo v minulih dveh letih pri gradnji prave gospodarske in denarne unije storjenega več kot prej v desetih letih.
ponedeljek, 7. maj 2012
Kirbiš Rojsova: Evropska sredstva bodo edina razvojna sredstva Slovenije do 2020
Ljubljana, 7. maja (STA) – Evropska kohezijska sredstva bodo praktično edina razvojna sredstva Slovenije do leta 2020, je izpostavila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Monika Kirbiš Rojs. Izpostavila je, da moramo do konca leta 2013 počrpati še tri milijarde evrov ter pripraviti strategijo razvoja Slovenije in druge programe za črpanje v naslednji finančni perspektivi.
Kirbiš Rojsova je na današnjem strokovnem posvetu o prioritetah Slovenije v kohezijskih politiki, ki ga je pripravila evropska poslanka Mojca Kleva (S&D/SD), pojasnila, da je za novo kohezijsko finančno perspektivo 2014-2020 na voljo 336 milijard evrov.
Slovenija je po novem za črpanje kohezijskih sredstev razdeljena na bolj razvit zahodni in manj razvit vzhodni del. Za področje prometa, okolja in trajnostne rabe energije pa je enako upravičena vsa Slovenija. Po oceni državne sekretarke pa naj bi Bruselj Sloveniji tudi v naslednji finančni perspektivi namenil podoben obseg kohezijskih sredstev kot v zadnjem obdobju.
Po prvih predlogih Evropske komisije naj bi bile namreč v naslednjem sedemletnem obdobju tudi regije, ki so bile doslej pod 75 odstotki bruto domačega proizvoda EU, pa sedaj presegajo 90 odstotkov, kot je na primer zahodna Slovenija, še vedno upravičene do najmanj dveh tretjin obstoječih sredstev.
“Zaradi volitev v velikih državah se bojimo, da bi bili operativni programi za naslednje finančno obdobje sprejeti šele leta 2014,” je poudarila sekretarka. Ob tem je pojasnila, da je bistvena novost novega programa osredotočanje na tematske cilje. Obenem naj bi bil večji poudarek na uspešnosti izvajanja programov in projektov.
Sekretarka je tudi opozorila, da morajo imeti države članice pred dodelitvijo kohezijskih sredstev urejeno zakonodajo. “Pregledali smo številna področja in kaže, da bo treba letos in prihodnje leto odpirati številne strategije v Sloveniji. Opažamo, da imajo številne občine likvidnostne težave, s čimer se slabša tudi črpanje kohezijskih sredstev,” je še opozorila.
Za Slovenijo je po mnenju evropske poslanke Mojce Kleva pomembno predvsem makroekonomsko pogojevanje v naslednjem obdobju. Izpostavila je nasprotovanje vpisu pravila, da bi lahko Evropska komisija v primeru slabega makroekonomskega stanja države ustavila črpanje kohezijskih sredstev.
Evropska poslanka Constanze Angela Krehl je opozorila na izjemen pomen priprave finančnega okvira za novo obdobje. “Velik del članic ne želi prispevati zadosti, kar otežuje pripravo tega okvirja,” je dejala in poudarila, da želi Bruselj pri kohezijski politiki podpirati strategijo Evropa 2020.
“Želimo več fleksibilnosti v regijah, več partnerstev pri črpanju kohezijskih sredstev, kar predstavlja tudi dodano vrednost. Želimo si tudi poenostavitve črpanja kohezijskih sredstev. Nekaj jih je že bilo, vendar ne dovolj,” je izpostavila Krehlova.
V mnogih državah so kohezijska sredstva edina razvojna sredstva in iz teh sredstev imajo koristi vse države članice, je poudaril podpredsednik Skupnosti občin Slovenije Ivan Žagar ter opozoril na premajhno vključenost regionalnega in lokalnega nivoja v odločanje.
Izpostavil je večletno željo o debirokratizaciji sistema črpanja kohezijskih sredstev in poudaril, da velikokrat ta sistem dodatno zapletejo države same. “Slovenija je pri tem zelo uspešna,” je dejal in opozoril, da projekti v Sloveniji so, treba pa jih je spraviti v življenje.
ponedeljek, 30. april 2012
Po evropskih stresnih testih dodatni obiski nukleark
Evropska komisija in skupina regulatorjev držav članic, imenovana ENSREG, sta prejšnji teden obravnavala poročilo o stresnih testih jedrskih elektrarn v EU, Švici in Ukrajini. V načrtu so dodatni obiski nukleark in podrobnejša analiza nekaterih varnostnih vidikov, podatki pa bodo na voljo v naslednjih nekaj mesecih, so sporočili iz Evropske komisije.
Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je v sporočilu zapisal, da je poročilo osrednji element stresnih testov ter da so sedaj v načrtu dodatni obiski v jedrskih elektrarnah in podrobnejša analiza nekaterih varnostnih vidikov.
“Državljani EU imajo pravico vedeti in razumeti, kako varne so jedrske elektrarne, v bližini katerih živijo. Temeljitost je bolj pomembna od hitrosti,” je dodal komisar.
Poročilo naj bi bilo javno objavljeno jeseni, ne poleti, kot je bilo sprva predvideno.
Direktor slovenske uprave za jedrsko varnost in predsedujoči skupini ENSREG Andrej Stritar je v sporočilu zapisal, da iz pregleda izhaja, da so vse države storile pomembne korake k izboljšanju varnosti svojih elektrarn, pokazale pa so se tudi prednosti izmenjave rezultatov stresnih testov in idej za izboljšanje varnosti med nuklearkami.
Za stresne teste so se odločili po lanski nesreči v nuklearki v japonski Fukušimi, in sicer so jih izvedli v vseh 14 državah EU z nuklearkami in v Litvi, ki razgrajuje svojo zadnjo proizvodno enoto jedrske energije, ter v Ukrajini in Švici.
Testirali so varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.
Bruselj predlaga skoraj sedemodstotno zvišanje proračuna EU
Evropska komisija je prejšnji teden v Bruslju predstavila predlog proračuna EU za prihodnje leto, ki je zadnji letni proračun v finančnem okviru 2007-2013. Predlaga, naj odobrena plačila znašajo 137,9 milijarde evrov, kar je devet milijard ali 6,8 odstotka več kot letos, odobrene obveznosti pa 150,9 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot letos.
V Bruslju zatrjujejo, da je to predlog proračuna za spodbujanje rasti in zaposlovanja, kar Evropa, ki jo pestita recesija in rekordna brezposelnost, najbolj potrebuje. Levji delež proračuna – 62,5 milijarde evrov – je tako namenjen za spodbujanje rasti in zaposlovanja.
Za strukturne in kohezijske sklade naj bi bilo v prihodnjem letu namenjenih 49 milijard evrov, kar je skoraj 12-odstotno zvišanje v primerjavi z letos. Za vseživljenjsko učenje pa naj bi EU naslednje leto porabila 1,2 milijarde evrov, kar je okoli 16-odstotno zvišanje.
Sicer pa komisija predlaga bistveno zvišanje sredstev za raziskave in inovacije – za raziskovalne programe devet milijard, kar je 28-odstotno zvišanje v primerjavi z letos, za konkurenčnost in inovacije pa 546,4 milijona evrov, kar je skoraj 50-odstotno zvišanje.
Po dosedanjih izkušnjah članice unije nad predlogom za skoraj sedemodstotno zvišanje evropskega proračuna ne bodo navdušene, saj morajo same v krizi močno klestiti nacionalne proračune. Velika Britanija, Francija in Nemčija naj bi predlog komisije že zavrnile kot nesprejemljiv.
A evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski to vidi drugače: “V sedanjih razmerah so nacionalni proračuni in proračun EU bolj kot kdaj koli dopolnilni plati istega kovanca. Medtem ko se članice unije soočajo z bolečimi, a nujnimi rezi, se proračun EU osredotoča na naložbe in tako deluje kot protikrizni sveženj.”
Skoraj sedemodstotno zvišanje proračuna komisar pojasnjuje z dvema razlogoma. Prvi je dejstvo, da gre za zadnji letni proračun v večletnem finančnem okviru, ko plačila vselej strmo narastejo, saj se končujejo številni večletni projekti.
Drugi razlog pa je po njegovih besedah to, da je bil v preteklih letih sprejet proračun z manj sredstvi, kot jih je EU potrebovala, kar je imelo učinek snežne kepe neplačanih računov. “Ko dobiš račun za elektriko ali vodo, ga moraš plačati, tudi če varčuješ,” je ponazoril.
Poleg tega v komisiji zatrjujejo, da je njihov predlog močno osredotočen na varčevanje in učinkovitost stroškov. Plačila so posledica zavez iz preteklosti, zato komisija v izogib bistvenemu zviševanju proračuna v prihodnje predlaga le dvoodstotno zvišanje odobrenih obveznosti, omejeno na raven inflacije.
Poudarjajo tudi, da prinaša predlog proračuna zamrznitev upravnih stroškov komisije, saj predvideva enoodstotno krčenje osebja, kar je prvi korak k cilju za petodstotno zmanjšanje osebja v petih letih.
Predlog proračuna sicer ne vključuje stroškov po vstopu Hrvaške v EU, ki je predviden sredi prihodnjega leta.
Letni proračun EU vselej znaša okoli odstotek bruto nacionalnega dohodka EU. V letošnjem proračunu odobrena plačila znašajo 129 milijard evrov.
Na predloge Bruslja so se že odzvali v Evropskem parlamentu. Predsednik parlamentarnega odbora za proračun, Francoz Alain Lamassoure iz vrst Evropske ljudske stranke, je bil kritičen do tega, da komisija ni sledila tradiciji in predloga proračuna najprej predstavila v Evropskem parlamentu.
Italijanski poslanec Giovanni la Via (EPP), ki je član skupine za proračunska pogajanja s predstavniki članic EU, je medtem izrazil upanje, da se bodo projekti, financirani s sredstvi EU, prihodnje leto nadaljevali brez težav.
“Komisijo smo pozvali, naj predstavi realističen predlog proračuna. Današnji predlog se na področju odobrenih plačil zdi zadosten, čeprav je pod našimi pričakovanji,” je zatrdil. Obenem pa je bil kritičen do predloga na področju odobrenih obveznosti. Le dvoodstotno zvišanje odobrenih obveznosti je po njegovih besedah dejansko zamrznitev proračuna EU na tej postavki.
“Za izhod iz krize potrebujemo več in ne manj Evrope, zato nisem preveč zadovoljen,” je zatrdil La Via.
Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe decembra 2009 imata Evropski parlament in Svet, v okviru katerega odločajo članice unije, enakovredno vlogo pri sprejemanju proračuna, ki ga predlaga Evropska komisija. Dogovor morata doseči do konca leta.
Večina denarja je porabljena za izvajanje skupnih evropskih politik. Zaradi večletne narave programov financiranja so v proračunu ločene odobritve za prevzem obveznosti, ki se lahko izvajajo več let, in odobritve za plačila, torej dejanski odhodki.
Evropska komisija in Evropski parlament se običajno zavzemata za zvišanje proračuna na letni ravni, članice unije pa, sploh od izbruha finančne in gospodarske krize, za čim manjši dvig ali zamrznitev.
petek, 27. april 2012
Bruselj ponuja dva milijona evrov za izboljšanje cepiv
Evropska komisija je prejšnji teden razpisala nagradni natečaj za inovacije na področju tehnologije cepiv in cepljenja. V nagradnem skladu sta dva milijona evrov, natečaj pa je odprt do 3. septembra 2013.
Kot so sporočili v Bruslju, je cilj natečaja zbrati najboljše predloge za alternative načine izdelave in skladiščenja cepiv. Predlogi naj bi pomagali rešiti problem ohranjanja učinkovitosti cepiv med prevozom ali shranjevanjem, kjer so pogosto izpostavljena vročini ali temperaturnim nihanjem.
Evropska komisija je opozorila, da številnim ljudem v tropskih državah in državah v razvoju cepiva ne koristijo, saj se med prevozom in hrambo poškodujejo. Številna cepiva je namreč treba, da ostanejo učinkovita, hraniti na hladnem, kar pa je ponekod težko zagotoviti.
Na natečaj se lahko prijavijo pravne osebe iz EU oziroma držav, ki sodelujejo v sedmem raziskovalnem programu unije.
sreda, 25. april 2012
Stroški dela na uro v EU lani znašali 23,1 evra
Stroški dela na uro so v območju z evrom lani v povprečju znašali 27,6 evra, v EU pa 23,1 evra. Povprečna vrednost sicer zakriva velike razlike med državami članicami EU, saj stroški dela na uro po državah znašajo od 3,5 evra do 39,3 evra. V Sloveniji so lani stroški dela na uro znašali 14,4 evra, je v toreksporočil evropski statistični urad Eurostat.
Kot ugotavlja Eurostat, so bili lani stroški dela na uro najvišji v Belgiji (39,3 evra), na Švedskem (39,1 evra), Danskem (38,6 evra) ter v Franciji (34,2 evra). Najnižji pa so bili stroški dela v Bolgariji (3,5 evra), Romuniji (4,2 evra v letu 2010), v Litvi (5,5 evra) in Latviji (5,9 evra).
Stroške dela sestavljajo plače in drugi stroški, kot so prispevki delodajalca za socialno varnost. Eurostat pa opozarja še, da na podatke o državah EU, ki niso članice območja z evrom, na daljši rok vplivajo še gibanja valutnih tečajev.
V EU se sicer povprečni stroški dela na uro v zadnjih štirih letih zvišujejo. Leta 2008 so znašali 21,6 evra, leta 2009 22,1 evra, predlani pa 22,5 evra. Podoben je trend v območju z evrom, kjer delodajalca delovna ura leta 2008 stala 25,8 evra, leta 2009 26,5 evra, leta 2010 pa 26,9 evra.
Zvišujejo se tudi stroški dela na uro v Sloveniji. Leta 2008 so bili pri 13,4 evra, leta 2009 pri 13,8 evra, leta 2010 pa pri 14,1 evra, še ugotavlja Eurostat.
torek, 24. april 2012
Evropski poslanci za sodobnejše in konkurenčnejše univerze
Evropski parlament je prejšnji teden na plenarnem zasedanju v v Strasbourgu sprejel resolucijo, v kateri je pozval države članice Evropske unije, naj zagotovijo boljše financiranje visokošolskih institucij, da bi lahko študij omogočili ljudem iz vseh socialnih okolij in da bi lahko več študentov odšlo na študij v tujino.
Evropski poslanci so poudarili še, da se morajo univerzitetni programi za večjo konkurenčnost evropskega visokošolskega izobraževanja stalno prilagajati potrebam trga dela.
Poslanci so izrazili obžalovanje zaradi varčevanja članic EU na področju izobraževanja, ob tem pa jih spomnili na dolžnost, da je treba najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda vložiti v izobraževalni sektor.
Poročevalec Laszlo Tokes (EPP) je med parlamentarno razpravo izpostavil pomen visokošolskega izobraževanja pri doseganju ciljev, ki izhajajo iz strategije EU do leta 2020. Izrazil je upanje, da bo sodobno izobraževanje mladim pomagalo zagotoviti svetlo prihodnost.
V četrtkovi razpravi o posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov je sodeloval tudi slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Milan Zver (EPP/SDS). Po njegovih besedah so univerze v Evropi že stoletja izvor napredka in zibelka vrednot. Tako pa mora ostati tudi v času, ko govorimo o tretji generaciji univerz, o tretji misiji univerz.
Ob koncu je Zver pozdravil tudi vzpostavljanje novega orodja za bolj objektivno razvrščanje evropskih univerz, t.i. “U-multirank”, so sporočili iz Zverove pisarne.
Območje evra in EU lani z nižjim javnofinančnim primanjkljajem
V območju evra je javnofinančni primanjkljaj lani znašal 4,1 odstotka BDP, potem ko je bil leta 2010 pri 6,2 odstotka BDP. V celotni EU je javnofinančni primanjkljaj lani znašal 4,5 odstotka BDP, leta 2010 pa 6,5 odstotka BDP, navaja evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je javnofinančni primanjkljaj lani zvišal na 6,4 odstotka BDP.
Javni dolg se je lani tako v območju evra kot v EU zvišal. V območju skupne evropske valute je lani dosegel 87,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je leto 2010 sklenil pri 85,3 odstotka BDP. V sedemindvajseterici se je zvišal z 80 odstotkov na 82,5 odstotka BDP.
Najvišji javnofinančni primanjkljaj so lani zabeležili na Irskem (-13,1 odstotka), v Grčiji (-9,1 odstotka), Španiji (-8,5 odstotka), Veliki Britaniji (-8,3 odstotka), Sloveniji (-6,4 odstotka), na Cipru (-6,3 odstotka), v Litvi (-5,5 odstotka), Franciji in Romuniji (v obeh -5,2 odstotka) ter na Poljskem (-5,1 odstotka).
Najnižji primanjkljaj so imeli Finska (-0,5 odstotka), Luksemburg (-0,6 odstotka) in Nemčija (- en odstotek). Madžarska (+4,3 odstotka), Estonija (+ en odstotek) in Švedska (+0,3 odstotka) so lani zabeležile presežek.
Najnižji javni dolg so konec lanskega leta zabeležile Estonija (šest odstotkov), Bolgarija (16,3 odstotka), Luksemburg (18,2 odstotka), Romunija (33,3 odstotka), Švedska (38,4 odstotka), Litva (38,5 odstotka), Češka (41,2 odstotka), Latvija (42,6 odstotka), Slovaška (43,3 odstotka) in Danska (46,5 odstotka).
V 14 državah članicah je bil javni dolg lani višji od 60 odstotkov BDP. Te države so bile Grčija (165,3 odstotka), Italija (120,1 odstotka), Irska (108,2 odstotka), Portugalska (107,8 odstotka), Belgija (98 odstotkov), Francija (85,8 odstotka), Velika Britanija (85,7 odstotka), Nemčija (81,2 odstotka), Madžarska (80,6 odstotka), Avstrija (72,2 odstotka), Malta (72 odstotkov), Ciper (71,6 odstotka), Španija (68,5 odstotka) in Nizozemska (65,2 odstotka).
V Sloveniji je javnofinančni primanjkljaj lani znašal 6,4 odstotka BDP, kar je več od leta 2010, ko je bil pri šestih odstotkih BDP. Javni dolg Slovenije se je medtem zvišal z 38,8 odstotka na 47,6 odstotka BDP, v danes objavljeni prvi oceni še navaja Eurostat.
sobota, 21. april 2012
Evropski parlament za boljše socialno varstvo za letalske posadke in čezmejne delavce
Evropski poslanci so na plenarnem zasedanju v Strasbourgu ta teden sprejeli novo zakonodajo o usklajevanju sistemov socialne varnosti, ki bo med drugim omogočala letalskim posadkam, da bo zanje veljala zakonodaja tiste države, kjer običajno začnejo in končajo svoje delo. Uredba ureja tudi pravico do nadomestila za brezposelnost za čezmejne samozaposlene delavce.
Nova uredba uvaja pojem “domače baze”, ki omogoča zagotavljanje socialnih pravic za letalsko osebje. Gre za kraj, letališče, kjer piloti in kabinsko osebje običajno začnejo in končajo delovni čas in kjer letalski prevoznik v običajnih okoliščinah ni odgovoren za namestitev članov posadke.
Vrzeli v evropski zakonodaji so namreč doslej nekaterim nizkocenovnim letalskim prevoznikom omogočale, da so za matično delovno zakonodajo izbrali tisto državo, ki jim je najbolj ustrezala, ne glede na domačo bazo letalskega osebja.
Uredba ureja tudi pravico čezmejnih samozaposlenih delavcev, to je delavcev, ki se vsaj enkrat tedensko vračajo v domačo državo, do nadomestil za brezposelnost.
Samozaposlena oseba, ki dela v drugi državi članici EU in prispeva v njen sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, bo ob vrnitvi v domačo državo, ki takega sistema nima, imela pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost iz države, kjer je delala.
petek, 20. april 2012
Evropski poslanci za večji pomen ohranjanja biotske raznovrstnosti v politikah EU
Evropski parlament je danes sprejel resolucijo, ki se zavzema za večji poudarek na problematiki ohranjanja biotske raznovrstnosti in obnavljanja ekosistemov. Ohranjanje biotske raznovrstnosti bi moralo po mnenju poslancev postati sestavni del ključnih politik EU.
Poslanci ugotavljajo, da unija ni dosegla cilja glede ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2010, zato bi morala ta prizadevanja postati del ključnih politik EU.
Sklicujejo se na nedavne raziskave, ki kažejo na stalno zmanjšanje biološke raznovrstnosti v Evropi, kar povzroča uničujoče ekonomske stroške za družbo. Ti doslej v ekonomski in drugih politikah še niso bili ustrezno zajeti.
Resolucija je dopolnilo strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki jo je Evropska komisija pripravila maja lani.
Cilji strategije so dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje o varstvu narave, izboljševanje in obnova ekosistemov ter njihovih pozitivnih gospodarskih in družbenih učinkov ter zagotavljanje trajnosti kmetijstva in gozdarstva.
Poleg tega gre še za varstvo in zaščito ribjih staležev, nadzor nad invazivnimi tujimi vrstami, ki so naraščajoč vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti v EU, ter povečanje prispevka unije k usklajenemu svetovnemu ukrepanju za ohranitev biotske raznovrstnosti.
Parlamentarni poročevalec, Nizozemec Gerben-Jan Gerbrandy (Alde), je pojasnil, da dobrine, ki jih nudi narava, kot so čista voda, čist zrak, rodovitna zemlja in hrana, niso le ključnega pomena za dobrobit človeštva, ampak imajo tudi velikansko ekonomsko vrednost.
Zaradi zmanjšanja biotske raznovrstnosti se po ocenah vsako leto izgubijo trije odstotki bruto domačega proizvoda, kar na ravni EU pomeni strošek v višini 450 milijard evrov.
Resolucija Evropskega parlamenta poudarja, da pravi ključ za rešitev problema izgubljanja biotske raznovrstnosti ni nova strategija, temveč predvsem reforma kmetijske in ribiške politike EU.
Poslanci tako opozarjajo, da skupna kmetijska politika unije ni zgolj orodje za proizvodnjo hrane in razvoj podeželja, temveč tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ob tem obžalujejo, da dosedanji ukrepi niso zaustavili splošnega upada biotske raznovrstnosti, saj se ta na kmetijskih zemljiščih nenehno zmanjšuje.
Skupna kmetijska politika bi se zato po mnenju poslancev morala preusmeriti v izplačevanje nadomestil kmetom za zagotavljanje javnih dobrin.
Parlament še poudarja, da bi morale Evropska komisija in članice evidentirati vse obstoječe okolju škodljive subvencije in jih do leta 2020 postopno odpraviti.
Poročevalka odbora za industrijo, raziskave in energetiko za to področje je bila slovenska poslanka Romana Jordan (EPP/SDS). Poudarila je, da si zaščita okolja in razvoj gospodarstva ne nasprotujeta, temveč sožitje obeh ciljev predstavlja trajnostni razvoj.
Jordanova je v današnji razpravi na plenarnem zasedanju med drugim izpostavila, da je bogata in raznovrstna narava tudi neizčrpen vir novih znanj in navdiha za inovacije, s tem pa tudi za razvoj novih spretnosti, delovnih mest in poslovnih priložnosti. Ravno zato bi biotska raznovrstnost morala okrepiti svojo vlogo v ključnih evropskih politikah, je prepričana.
Švica omejuje priseljevanje iz novih članic EU, tudi Slovenije
Švica je ta teden sprejela odločitev, da znova uvede omejitve za priseljevanje iz osmih novih članic EU, med katerimi je tudi Slovenija. Švica je 1. maja lani odpravila omejitve za priseljevanje iz osmerice članic unije, s 1. majem letos pa bo število dovoljenj za bivanje znova omejila, in sicer na 2000 letno. Odločitev so v Bruslju že kritizirali.
Vlada v Bernu je ob sprejemu odločitve pojasnila, da je po odpravi omejitev maja lani število izdanih dovoljenj za bivanje poraslo na 6000, medtem ko so jih pred tem, glede na triletno povprečje, izdali 2075 letno, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Omejitve poleg Slovenije zadevajo tudi Estonijo, Madžarska, Latvijo, Litvo, Poljsko, Slovaško in Češko. Švica, ki ni članica unije, je pa članica shengenskega prostora, je sicer lani omejitve za te države odpravila skupaj s članicama Avstrijo in Nemčijo.
Na odločitev Berna so se danes že ostro odzvali v Bruslju. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Catherine Ashton je poudarila, da dogovor povezave s Švico tej državi omogoča omejitve dostopa priseljencev iz vse EU, ne pa iz določenih držav.
Po njenem mnenju tega ukrepa gospodarsko ne upravičujejo niti razmere na trgu dela niti število državljanov EU, ki želijo pridobiti dovoljenje za bivanje v Švici.
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz pa je odločitev Švice obžaloval in poudaril, da je v nasprotju s tem, na kar je država pristala. Švicarsko gospodarstvo ima koristi od državljanov EU, je med drugim poudaril Schulz, kot so sporočili iz Evropskega parlamenta.
četrtek, 19. april 2012
Evropski parlament potrdil sporazum o potnikih z ZDA
Evropski parlament je danes v Strasbourgu potrdil sporazum z ZDA o evidencah letalskih potnikov, ki bo omogočal prenos podatkov o letalskih potnikih iz EU ameriškemu ministrstvu za domovinsko varnost. Za sporazum, ki je del globalnega boja proti terorizmu, je glasovalo 409 poslancev, 226 jih je bilo proti, 33 pa se jih je vzdržalo.
Sporazum, ki bo nadomestil začasni sporazum iz leta 2007, predstavlja pravno podlago za prenos osebnih podatkov o letalskih potnikih ZDA.
Gre za podatke, ki jih potniki posredujejo letalskim družbam med rezervacijo letalske karte oziroma prijavo na polet, ter vključujejo ime, naslov in telefonsko številko potnika, podatke o kreditni kartici, o prtljagi ter številki sedeža.
Poleg tega mednje spadajo še t. i. občutljivi podatki, kot sta izbira obroka na letalu, ki je pogosto povezana z versko pripadnostjo potnika, ali zahteva za posebno pomoč zaradi zdravstvenih težav.
EU je sicer tovrstne podatke že od leta 2007 posredovala ameriškim oblastem v skladu s spornim sporazumom iz leta 2007, ki ga je Evropski parlament leta 2010, potem ko so se njegove pristojnosti razširile, zavrnil. Zaradi tega sta se morala Bruselj in Washington dogovoriti o novem sporazumu.
Zagovorniki sporazuma trdijo, da novo besedilo daje več zagotovil glede spoštovanja svobode posameznika. Tako se smejo zbrani podatki uporabiti zgolj za boj proti terorizmu ali v primeru hudih zločinov, za kakršne je v ZDA zagrožena najmanj triletna zaporna kazen.
ZDA jih bodo lahko hranile deset oziroma največ petnajst let, po šestih mesecih pa bodo postali anonimni in bodo imena s seznamov dostopna le pod zelo strogimi pogoji, so sporočili iz Evropskega parlamenta.
Nasprotniki sporazuma medtem še naprej izražajo skrb glede zaščite osebnih podatkov.
Sporazum bo v veljavo stopil v prihodnjih tednih, potem ko ga bodo 26. aprila formalno potrdili še ministri članic EU za notranje zadeve.
Ameriški veleposlanik pri EU William Kennard je nemudoma pozdravil odločitev Evropskega parlamenta ter poudaril, da bo sporazum omogočil zagotovitev varnosti potnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
EU je podoben sporazum lani že sklenila z Avstralijo, pogaja pa se tudi s Kanado.
Bruselj odpira pot k tesnejšemu usklajevanju na področju zaposlovanja v EU
Evropska komisija je razgrnila sveženj o zaposlovanju, v katerem opredeljuje priložnosti v boju proti rekordni brezposelnosti, ki pesti povezavo. Dokument vsebuje predloge članicam za spodbujanje zaposlovanja in obenem odpira pot k okrepljenemu usklajevanju in spremljanju politik zaposlovanja v uniji ter k dejanskemu notranjemu trgu dela.
Brezposelnost v EU je namreč v zadnjih mesecih dosegla rekordno raven, napovedi za prihodnje mesece pa niso spodbudne, zato Evropska komisija poudarja, da je treba pri gospodarskem upravljanju EU več pozornosti nameniti zaposlovanju in socialni razsežnosti.
Evropska unija ima po prepričanju predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa še veliko neizkoriščenih možnosti za pospešitev ustvarjanja novih delovnih mest. “Države članice morajo izkoristiti te priložnosti, uporabiti obstoječa sredstva in skupaj s socialnimi partnerji spodbuditi svoj trg dela,” pravi Barroso.
Sveženj, ki ga je komisija predstavila na seji Evropskega parlamenta, vsebuje predloge, kako je mogoče zaposlovanje spodbuditi z zniževanjem obdavčitve dela ali večjimi finančnimi spodbudami novim podjetjem, ter poudarja povezave med politikami zaposlovanja po posameznih državah in finančnimi instrumenti EU, kot je Evropski socialni sklad.
Dokument opredeljuje tudi področja z največjim potencialom za ustvarjanje delovnih mest v prihodnosti. Evropska komisija najbolj obetavna področja vidi v zelenem gospodarstvu, zdravstvenih storitvah in informacijske ter komunikacijski tehnologiji. Ti naj bi po ocenah komisije v prihodnjih letih ustvarili okoli 20 milijonov novih delovnih mest.
Paket vključuje tudi predloge za reforme trgov dela po posameznih članicah skozi krepitev prožnosti in z zagotavljanjem ustreznih pravnih orodij za preprečevanje negotovih oblik zaposlitev.
Eden od osrednjih ciljev predloga je tudi ustvariti dejanski trg dela na ravni EU z boljšo mobilnostjo delavcev, zato so se v Bruslju zavezali k prizadevanjem za odstranitev preostalih zakonskih in praktičnih ovir za proste pretok delavcev, in sicer z boljšo prenosljivostjo pokojnin, ugodnejšo davčno obravnavo čezmejnih delavcev in izboljšanjem poznavanja pravic in obveznosti delavcev na delu v drugih članicah EU.
Vladam v Bruslju tudi predlagajo, naj odpravijo omejitve prostega dostopa do trga dela za delavce iz Bolgarije in Romunije ter državljanom drugih članic omogočijo dostop do delovnih mest v javni upravi.
Sveženj odpira tudi pot k okrepljenemu usklajevanju in spremljanju politik zaposlovanja na ravni EU. Te so bile doslej bolj v nacionalni pristojnosti.
Komisija tako od leta 2013 naprej v okviru t.i. evropskega semestra tesnejšega usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik načrtuje uvedbo posebnega semaforja za beleženje napredka članic pri izvajanju nacionalnih načrtov za spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest.
Komisija članicam konkretno predlaga, naj omogočijo ugodne pogoje za ustvarjanje delovnih mest skozi subvencije za zaposlovanje in podporo samozaposlovanju, proračunsko nevtralen prenos davčnih bremen z obdavčitve dela na okoljske davke.
Za boljši izkoristek obetavnih področij jim med drugim predlaga, naj zeleno zaposlovanje vključijo v nacionalne načrte za delovna mesta, izboljšajo načrtovanje in napovedovanje potreb po delovni sili v zdravstvu ter podpirajo povečanje delovne sile na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Obenem jih poziva k spodbujanju digitalne pismenosti delovno aktivnega prebivalstva.
Glede reform na trgu dela v Bruslju predlagajo krepitev prožnosti zaposlovanja za zmanjšanje zaposlitvene negotovosti in članice pozivajo k določitvi dostojnih plač ter izogibanju pasti nizkih osebnih dohodkov,
V luči štirih milijonov prostih delovnih mest po vsej EU sveženj zahteva večje naložbe v usposabljanje delovne sile, da bi se tako odpravila neusklajenosti med ponudbo in povpraševanjem po posameznih veščinah in bolje predvidelo, katera znanja in veščine so potrebne.
Za izboljšanje usklajenosti delovnih mest in iskalcev zaposlitve pa sveženj predlaga preoblikovanje evropskega zaposlitvenega portala Eures v resnično evropsko orodje za posredovanje delovnih mest ter od leta 2013 predvideva vzpostavitev posebne spletne storitve, ki bo uporabnikom zagotavljala takojšen jasen prikaz ponudbe delovnih mest v Evropi.
Za večjo vključenost socialnih partnerjev na evropski in nacionalni ravni v oblikovanje politik o zaposlovanju je komisija predstavila tudi načrte za izmenjavo mnenj in spremljanje razvoja plač na ravni EU.
sreda, 18. april 2012
Evropska komisija s kampanjo za več delovnih praks
Evropska komisija je začela kampanjo, s katero želi spodbuditi podjetja, naj mladim omogočijo čim več praks. S tem bi povečali usposobljenost in zaposljivost mladih ter olajšali prehod od izobraževanja in usposabljanja do dobre prve zaposlitve.
Prakse so lahko koristne tudi za podjetja, saj lahko na ta način najdejo potencialno izjemne bodoče zaposlene, ki lahko s svežimi idejami pomembno prispevajo k nadaljnji produktivnosti in konkurenčnosti, izpostavljajo v Bruslju. Komisija bo s pomočjo programov Leonardo da Vinci in Erasmus v letih 2012 in 2013 študentom poklicnega in visokošolskega izobraževanja zagotovila finančno podporo za 280.000 praks.
“Kampanja bo države članice podpirala v boju proti brezposelnosti mladih, ki je v nekaterih državah EU nesprejemljivo visoka,” je ob tem poudarila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou. “Še posebej bi radi poudarili pomen mednarodnih praks, ki lahko izboljšajo znanje jezikov posameznika ter povečajo njegovo samozavest in prilagodljivost. Dognali smo, da delodajalcem te spretnosti čedalje več pomenijo,” je še poudarila.
Glede na raziskave zgolj redka podjetja vedo, da lahko gostijo pripravnika v okviru evropskega pripravniškega programa, ugotavljajo v Bruslju. S kampanjo, ki so jo poimenovali We Mean Business, želijo podjetja opozoriti na te možnosti in jim pokazati prednosti mednarodnih praks.
Kampanja ima posebno spletišče z informacijami in povezavami o tem, kako organizirati in najti evropsko prakso. V državah EU bodo organizirane informativne prireditve, namenjene gospodarskih zbornicam, regionalnim razvojnim agencijam, organizacijam za podporo podjetjem ter drugim pospeševalcem, ki lahko opozarjajo na prednosti praks za podjetja, še napovedujejo v Bruslju.
Slovenija februarja znova z najvišjim padcem obsega gradbenih del v EU
Obseg gradbenih del se je v območju evra po sezonsko prilagojenih podatkih februarja na mesečni ravni znižal za 7,1 odstotka, v EU pa za 3,7 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je na mesečni ravni zabeležila drugi največji padec v EU, na letni pa znova najvišjega.
Januarja se je obseg gradbenih del na mesečni ravni v območju z evrom znižal za 0,5 odstotka, v EU pa za 3,9 odstotka. Na letni ravni je bil februarja v državah s skupno evropsko valuto zabeležen 12,9-odstoten, v EU pa 9,4-odstoten upad obsega gradbenih del.
Med državami članicami EU, za katere je Eurostat imel podatke, se je obseg gradbenih del zmanjšal v 12 in zvišal v dveh državah, na Švedskem pa je ostal nespremenjen. Največji padec je na mesečni ravni beležila Nemčija (-17,1 odstotka), sledile pa so Slovenija (-10,3 odstotka), Italija (-9,9 odstotka) in Madžarska (-7,2 odstotka). Rast obsega so zabeležili v Veliki Britaniji (+5,7 odstotka) ter v Romuniji (+1,7 odstotka).
V medletni primerjavi pa se je obseg gradbenih del zmanjšal v 11 članicah EU, zvišal se je v treh, nespremenjen pa je ostal v Franciji. Največji padec je v primerjavi s februarjem 2011 v drugem letošnjem mesecu beležila Slovenija (-27,5 odstotka), sledili pa sta Italija (-23 odstotkov) in Nemčija (-21,4 odstotka). Rast so zabeležile Poljska (+13,4 odstotka), Romunija (+5,2 odstotka) in Švedska (+3,6 odstotka).
Februarja je bila Slovenija že tretji mesec zapored država članica EU, v kateri se je obseg gradbenih del na letni ravni znižal najbolj, je še razvidno iz podatkov Eurostata.
nedelja, 15. april 2012
Bristol, Koebenhavn in Frankfurt v boj za zeleno prestolnico Evrope
Britanski Bristol, danski Koebenhavn in nemški Frankfurt so se ta teden uvrstili v finale izbora za zeleno prestolnico Evrope za leto 2014. Izbrani so bili med 18 mesti, ki so se potegovala za letošnjo nagrado, so pred dnevi sporočili iz Bruslja.
Finaliste je predlagal neodvisen odbor strokovnjakov, ki je ocenil uspešnost kandidatov na 12 različnih področjih – lokalno prispevanje h globalnim podnebnim spremembam, lokalni prevoz, zelena mestna območja, kjer se vzdržuje trajnostna raba zemljišč, narava in biotska raznovrstnost, kakovost lokalnega zraka in obremenjevanje s hrupom.
Upoštevali so tudi proizvodnjo odpadkov in ravnanje z njimi, porabo vode, obdelavo odpadne vode, ekoinovacije in trajnostno zaposlovanje, ravnanje lokalne oblasti z okoljem in energetsko učinkovitost.
Predstavniki treh finalistov bodo 8. junija v Bruslju žiriji predstavili svoje vizije, akcijske načrte, komunikacijske strategije ter potencial, da postanejo vzor za druga mesta. Žirija bo zmagovalca razglasila 29. junija na slovesni podelitvi nagrad v španskem mestu Vitoria-Gasteiz, ki letos nosi naziv zelene prestolnice Evrope.
Nagrado za zeleno prestolnico Evrope so od začetka njenega podeljevanja leta 2010 prejela štiri mesta. Prvo mesto, ki je prejelo to nagrado, je bil Stockholm, ki mu je leta 2011 sledil Hamburg, za njim pa letos Vitoria-Gasteiz v Španiji ter francoski Nantes, ki bo nosilec naslova za leto 2013.
petek, 13. april 2012
Vlada v Bruselj poslala nacionalni reformni program
Vlada je v Bruselj poslala nacionalni reformni program 2012-2013. Dokument, ki je del cikla tesnejšega usklajevanja proračunskih in makroekonomskih politik ter strukturnih reform članic EU, navaja prihodnje reformne ukrepe Slovenije.
Kot je pojasnil minister za finance Janez Šušteršič, vlada z nacionalnim reformnim programom Evropski komisiji predstavlja ukrepe, ki jih načrtuje na področju spodbujanja razvoja gospodarstva in zaposlovanja.
Vlada sicer v dokumentu daje prioriteto ukrepom za stabilizacijo javnih financ, znižanju davčnih bremen za gospodarstvo in poenostavitvam davčnega postopka.
Vlada je predvidela tudi ukrepe za odpravo posojilnega krča, med drugim z dokapitalizacijo bank brez uporabe proračunskih sredstev, aktivnosti za privabljanje tujih naložb in krepitev internacionalizacije gospodarstva. Tu so še odprava administrativnih ovir za gospodarstvo, krepitev e-uprave in povečanje uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v družbi.
Glede sprememb pokojninskega sistema je vlada predvidela, da bodo te postopne, reformo pa naj bi po usklajevanjih že v tem letu sprejeli prihodnje leto.
Po posameznih ciljih strategije Evropa 2020 so v dokumentu med drugim navedeni ukrepi za krepitev vlaganj v raziskave in razvoj, povečanje učinkovitosti in kakovosti izobraževanja, uvedbo varne prožnosti na trgu dela skozi spremembe delovnopravne zakonodaje, bolj pravično in spodbudno socialno politiko ter za izboljšanje kakovosti okolja, zagotovitev trajnostne rasti in energetsko ter prehransko samooskrbo.
Kot je dejal Šušteršič, bi se lahko z olajšavami za vlaganje, razvoj in investicije podjetij, ki jih predvideva program, ter z znižano stopnjo davka od dohodka pravnih oseb bruto domači proizvod okrepil za odstotno točko, z zmanjšanjem administrativnih ovir za četrtino pa še za eno odstotno točko.
Štiri članice EU za enako obravnavo jedrske, vetrne in sončne energije
Štiri članice EU – Velika Britanija, Francija, Poljska in Češka – pozivajo, naj bo jedrska energija obravnavana enako kot vetrna ali sončna, tudi pri pridobivanju evropskih subvencij, saj so vse to viri energije brez izpustov ogljikovega dioksida. Gre za predlog v okviru razprave o prihodnosti evropske energetske politike do leta 2050.
Omenjene štiri članice unije so to zahtevo predstavile v pismu danskemu predsedstvu EU pred neformalnim zasedanjem ministrov unije, pristojnih za energijo, ki bo prihodnji teden na Danskem, je prvi poročal nemški časnik Sueddeutsche Zeitung.
Medtem ko Nemčija načrtuje postopno opuščanje jedrske energije do leta 2022, omenjena četverica želi, da so jedrske elektrarne v prihodnje obravnavane kot obnovljiv vir energije, torej kot vetrna ali sončna energija, ter tako upravičene do evropske podpore, piše časnik.
V Evropski komisiji so danes v odzivu na pismo štirih članic unije dejali, da pozdravljajo vse prispevke k razpravi o prihodnosti energetske politike do leta 2050, ki trenutno poteka v EU. Povedali so tudi, da so seznanjeni s poročanjem medijev o tem pismu, a da ga sami niso prejeli.
Tiskovni predstavnik komisije Isaac Valero-Ladron je ob tem poudaril, da komisija ne financira ali sofinancira gradnje novih jedrskih elektrarn, ter spomnil, da je odločitev o energetski mešanici popolnoma v rokah članic unije, dokler ustreza ciljem za zmanjšanje izpustov.
“Evropska komisija za zdaj ne podpira gradnje novih jedrskih elektrarn,” je še poudaril tiskovni predstavnik. Ob tem je izpostavil, da bodo seveda počakali na izid razprave članic unije o prihodnosti evropske energetske politike in nato ustrezno prilagodili svoja stališča.
V EU ima jedrske elektrarne 14 držav, tudi Slovenija. Skupaj je v uniji 143 nukleark. EU se je po jedrski katastrofi v japonski Fukušimi odločila za izvedbo stresnih testov za nuklearke na svojem ozemlju. Evropska komisija bo končno poročilo o poteku teh testov predstavila junija.
Testira se varnost nukleark pred naravnimi nesrečami, kot so poplave, potresi ter ekstremne vremenske razmere, pa tudi pred nesrečami, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljenje letal ali požari in eksplozije v bližini nukleark.
četrtek, 12. april 2012
Potočnik: Na poti iz gospodarske ne smemo odpirati druge krize
Na poti iz gospodarske krize ne smemo odpirati druge krize. Nimamo samo finančnega dolga, imamo velik dolg do narave, ki ga bomo morali začeti odplačevati, je danes v DZ izpostavil evropski komisar za okolje Janez Potočnik.
Komisar je poslancem na skupni seji odbora za kmetijstvo in za zadeve EU izpostavil, da pri varstvu okolja ne gre več za usodo prihodnjih generacij, pač pa za nas same. “Rast in delovna mesta so pomembna, ne gre pa več samo za stopnjo, pač pa tudi za kakovost gospodarske rasti,” je dejal.
Glede trenutne gospodarske krize je Potočnik mnenja, da še nismo izplavali na površje, da pa se optimizem vrača na trge. Želi sporočiti, da ni res, da komisija ne dela na gospodarskih ukrepih, da ni res, da ne delajo na konsolidaciji javnih financ. Da tudi ni res, da konsolidacija javnih financ ne vpliva na gospodarsko rast, da pa je res, da to dolgoročno ureja zadeve in da gre v smer večje konkurenčnosti.
Večina stroke meni, da bo okrevanje gospodarstva dolgoročno, zato je Potočnik poudaril, da moramo imeti stabilno politiko, skozi katero bomo okrepili rast. Ob tem je izpostavil pomen družbe znanja in učinkovite rabe naravnih virov.
“To ni samo vprašanje zaščite okolja. Proizvajanje proizvodov s porabo manj energije, vode, surovin je konkurenčno atraktivno za poslovni sektor. In veliko podjetij se preusmerja iz osredotočanja na produktivnost dela na izboljšanje produktivnosti virov. To je del, kjer Evropa, ki je močno uvozno odvisna od virov, nima druge izbire, kot da gre v tej smeri, če želi izboljšati konkurenčnost,” je izpostavil Potočnik.
Pojasnil je, da bo Evropska komisija v prihodnosti predstavila tri pomembne pobude pri gospodarski rabi naravnih virov, in sicer najprej pri ravnanju z vodnimi viri, prihodnje leto glede onesnaževanja in kakovosti zraka, proti koncu letošnjega leta pa bodo predstavili še pobudo za zelene proizvode in storitve. Letos bo Evropska komisija vzpostavila tudi okvir za sedmi okoljski akcijski program.
Potočnik je izpostavil, da so razmere v Evropi in svetu težke. V luči dolžniških kriz posameznih držav, nizkih stopenj gospodarske rasti je tudi na evropski ravni naša solidarnost na preizkušnji.
“Delovni program komisije skuša opozoriti na določene izzive, predvsem na izgradnjo stabilne in odgovorne Evrope. Izziv je skupen, gre predvsem za vzpodbujanje gospodarskega okrevanja, ki bo prineslo nova delovna mesta in bo trajnostno naravnano. Ključne naloge, ki izhajajo iz te usmeritve, so vezane predvsem na gospodarske aktivnosti, predvsem moramo stabilizirati ranljive državne dolžniške trge, nadaljevati fiskalno konsolidacijo in začeti intenzivno izvajati strukturne reforme, ki bodo spodbudile rast in zaposlovanje,” je poudaril Potočnik.
Ob tem je izpostavil, da je izhodišče vsemu strategija 2020, ki je vodilo delovanja komisije in nas usmerja v pametnejšo, trajnostno rast. “V letu 2012 bomo nadaljevali s programi na poudarku stabilizacije in konsolidacije evropskega gospodarstva in finančnih trgov. Ena ključnih nalog je dokončanje sistema finančne regulacije in nadzora,” je dodal komisar.
Vse je namenjeno krepitvi zaupanja in dolgoročni stabilizacije unije. Najpomembnejša sestavina gospodarskega okrevanja je namreč po mnenju Potočnika zaupanje. Zaupanje podjetij, posameznikov, trgov in v trg, institucij in v institucije. Ponovna vzpostavitev zaupanja je najpomembnejša politična naloga letošnjega leta, je prepričan komisar.
torek, 10. april 2012
Jajca v EU marca dražja za 76,5 odstotka
Cena kokošjih jajc se je v EU konec marca glede na isti mesec lani dvignila za 76,5 odstotka, poroča časnik Wall Street Journal, ki se sklicuje na podatke Evropske komisije. Največja rast cen je bila zabeležena na Češkem, kjer 10 jajc stane okoli 2,07 evra, kar je dvakrat več kot pred letom dni.
Tako naj bi se Čehi, ki živijo ob mejah, množično odpravljali po nakupe jajc v tujino. Več kot podvojile so se tudi cene jajc na Poljskem in v Bolgariji, piše Wall Street Journal.
K porastu cen jajc sicer ne prispeva le veliko povpraševanje pred velikonočnimi prazniki, pač pa še bolj sprememba evropskih predpisov. Nova direktiva EU glede vzreje kokoši nesnic, ki je v veljavo stopila 1. januarja, namreč prepoveduje uporabo starih, premajhnih kletk za kokoši. Vsaka kokoš tako po novih pravilih EU potrebuje najmanj 750 kvadratnih centimetrov prostora, da je zadoščeno njenim biološkim in drugim potrebam.
Evropski kmetje so morali zato precej denarja vložiti v prilagoditev proizvodnje. V času izvajanja prilagajanja pa se je znižala tudi proizvodnja jajc. Zveza industrij čokolade, piškotov in slaščic v EU Caobisco po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug ob tem napoveduje, da bo višek pomanjkanja jajc na trgu nastopil junija, ko bi lahko povpraševanje preseglo ponudbo za 20 odstotkov.
Evropski uradniki na drugi strani pričakujejo, da se bodo cene znova znižale, potem ko se bo po prilagoditvi proizvodnje znova okrepila ponudba na trgu. “To je le začasni pojav,” pravi tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo in razvoj podeželja Roger Waite. Evropska komisija tako napoveduje, da bo letna proizvodnja jajc v EU letos le okoli 2,5 odstotka pod tisto v letu 2011.