Vir: ms.sta.si
torek, 1. december 2015
Narodna galerija od petka v večjem delu zaprta za obiskovalce
Ljubljana, 1. decembra (STA) – Ljubljanska Narodna galerija, kjer konec januarja načrtujejo odprtje prenovljenega Narodnega doma in nove stalne zbirke, bo v petek za dva meseca za obiskovalce zaprla večji del svojih prostorov. Odprta bosta le razstavišče, kjer je trenutno na ogled razstava Rihard Jakopič – beležnice, in vhodna avla z mogočnim Robbovim vodnjakom.
Kot so za STA pojasnili v galeriji, je v Narodnem domu vse pripravljeno za selitev umetnin in postavljanje nove stalne zbirke, ki bo precej obširnejša in bogatejša, kot je bila pred prenovo. Vključevala bo 613 umetnin, pred prenovo je bilo v stalni zbirki na ogled 409 del. Med prenovo, ko je bil najstarejši del galerije Narodni dom zaprt, pa je bila stalna zbirka sestavljena iz 153 umetnin.
Nova stalna postavitev bo postavljena na 3100 kvadratnih metrih razstavnih površin in bo urejena kronološko – od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Izbor gradiva so usmerjali obstoječi fond, kakovost in prostorske zmožnosti.
V vodni avli Galerije bosta tudi po 4. decembru delovali nova kavarna Zvezda in na novo urejena galerijska trgovina s knjigarniškim delom, izdelki, ki so bili narejeni posebej za galerijo, in izdelki slovenskih oblikovalcev.
Na razstavi Rihard Jakopič – beležnice, ki združuje Jakopičeve slike in risbe, je predstavljenih 45 Jakopičevih slik in 350 risb. Umetnik risb nikoli ni namenil javnosti, zato jih tudi v galeriji razstavljajo v njihovi funkciji – v povezavi s slikami, ki so izbrane tako, da risarsko gradivo spregovori kar se da živo. Ob razstavi ves čas poteka pester in obširen spremljevalni program z otroškimi delavnicami, delavnicami in vodstvi.
Prenova Narodnega doma je vredna 14 milijonov evrov, od tega je 85 odstotkov evropskih sredstev, 15 odstotkov prispeva ministrstvo za kulturo. Septembra 2012 je pripravljalna dela v poslopju začel Restavratorski center RS, gradbena dela so se začela septembra 2013. S prenovo je Narodna galerija pridobila 2200 kvadratnih metrov novih površin, celotni kompleks pa po prenovi obsega skoraj 15.000 kvadratnih metrov.
Kot je pred časom za STA povedala direktorica galerije Barbara Jaki, bodo poleg celotnega prvega nadstropja stalni zbirki namenjeni tudi del pritličja, nova velika dvorana pod slavnostno dvorano in še manjša vzdolžna dvorana ob njej v severozahodnem delu palače.
V novi postavitvi ne bo več delitve na zbirko umetnosti na Slovenskem in evropske slikarje. Po besedah Jakijeve se je ločevanje na slovensko in evropsko v več primerih pokazalo za problematično že v preteklosti, saj so nekatere mojstre razstavljali v obeh zbirkah – denimo Almanacha, Franza Ignaza Josefa Flurerja, Kremser-Schmidta, Franca Kavčiča. Kot je poudarila, so ti slikarji delovali na ozemlju današnje Slovenije in čeprav so bili drugih narodnosti, smo jih vedno prištevali med slovenske umetnike.
Tudi Anton Karinger, ki je vedno imel mesto v slovenskem delu zbirke, se je prišteval med ljubljanske Nemce. Marko Pernhart in Jožef Tominc sta ustvarjala na obeh straneh današnje meje. Po drugi strani so v zbirki tudi umetnine, ki so prišle od drugod, vendar so že stoletja v naših krajih in so sooblikovale umetnostni okus okolja.
Slovenija po oceni strokovnjakov potrebuje še 87 knjižnic
Ljubljana, 1. decembra (STA) – V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) so predstavili projekt Prostorska analiza knjižnične mreže (PAM), v katerem sodelujeta Center za razvoj knjižnic, ki deluje v okviru NUK, in Urbanistični inštitut RS. V sklopu projekta so opravili raziskavo, ki med drugim kaže, da bi morali v Sloveniji v skladu s standardi zgraditi 87 novih knjižnic.
Kot je na novinarski konferenci povedala vodja Centra za razvoj knjižnic Eva Kodrič Dačić, so se k projektu pridružili kot institucija, ki ima za eno od osrednjih nalog spremljanje delovanja in razvoja knjižnic, kar s statističnimi podatki prikazujejo tudi na portalu BibSiS.
Projekt PAM po besedah Gorazda Vodeba iz omenjenega centra teče od leta 2011, njegova posebnost pa je v tem, da za analizo dostopnosti mreže splošnih knjižnic prebivalcem uporablja tehnologijo geografskih informacijskih sistemov in napredne tehnologije prostorskih simulacij. Za izhodišče projekta so si zadali načelo Knjiga do bralca, kar pomeni zagotavljanje najširše dostopnosti do knjižnične dejavnosti za vse prebivalce. Knjižnice, sploh v podeželskem okolju, razumejo tudi kot večkrat edino ustanovo, ki ponuja znanje in kulturo, pa tudi kot socialni korektiv, saj so odprte vsem, je poudaril Vodeb.
Eden od rezultatov raziskave je pokazal na deprivilegiranost določenih geografskih območij. Na to je sicer, kot je pojasnil Vodeb, opozorilo že Združenje splošnih knjižnic, katerega raziskava iz leta 2011 je pokazala, da skoraj 30 odstotkov ljudi ne obiskuje knjižnic, ker so te preveč oddaljene od njihovega doma.
Mrežo splošnih knjižnic je lani sestavljajo 269 osrednjih oziroma krajevnih knjižnic, 86 premičnih zbirk ter 12 bibliobusov, ki so se ustavljali na skoraj 700 postajališčih. Rezultati raziskave, ki jo je v sklopu projekta opravil urbanistični inštitut, pa so pokazali, da je v Sloveniji kar 41 odstotkov naselij v oddaljenosti štirih kilometrov, ki nimajo ne krajevne knjižnice ne postajališča bibliobusa ne premične zbirke. V teh naselij živi skoraj 13 odstotkov prebivalcev.
Urbanistični inštitut je s pomočjo spletne aplikacije, ki je namenjena strokovnjakom za načrtovanje knjižnične mreže in lokalnim skupnostim, izdelal prostorsko simulacijo lokacij manjkajočih knjižnic ob upoštevanju normativnih aktov in strokovnih standardov. Ta kaže, da v Sloveniji skoraj 70 odstotkov naselij nima knjižnice, kar pomeni, da bi morali postaviti 87 novih, je povedala raziskovalka na Urbanističnem inštitutu Vlasta Vodeb. Če upoštevamo vse bibliobuse, ki naselja obiščejo enkrat do dvakrat mesečno, pa bi se ta številka lahko zmanjšala na 29 novih knjižnic, je dodala.
Težava nedostopnosti knjižnic po besedah Vodebove leži v razpršenosti naselij, hribovitih predelih kot tudi v staranju prebivalstva in izumiranju podeželja.
Spletna aplikacija, ki je po besedah Vodebove edinstvena v svetovnem merilu, kaže tudi na socialno-demografsko stanje določenega območja, kar bo prav tako olajšalo delo načrtovalcem novih knjižnic.
Ljubljana, 1. decembra (STA) – Osmo nagrado Sama Smerkolja, namenjeno opernim pevcem, bo nocoj prejela sopranistka Andreja Zakonjšek Krt. Letošnja nagrajenka je pevka s fleksibilnim glasovnim razponom in prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog ter koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospeva. Nagrado podeljuje Slovensko komorno glasbeno gledališče.
Kot je zapisala žirija, Zakonjšek Krtova svoje vloge oblikuje z odlično profesionalnostjo na tehnični in interpretativni ravni. Izvrstna je bila v vlogah Pamine v Mozartovi Čarobni piščali in Madame Lidoine ter Matere Marie od Sv. Avguština v Poulencovih Pogovorih karmeličank.
Zakonjšek Krtova se je po diplomi iz glasbene pedagogike na mariborski pedagoški fakulteti izpopolnjevala na oddelku za koncertno petje na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu in diplomirala z odliko. Od sezone 1996/1997 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor, kjer se je predstavila v številnih vlogah. Redno gostuje tudi v SNG Opera in balet Ljubljana.
Sodelovala je tudi s Slovenskim komornim zborom, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Slovensko filharmonijo, pianistkami Natašo Valant, Danielo Candillari, Eleno Boljubaš in drugimi. Večkrat je nastopila na Festivalu Radovljica. Njen koncertni repertoar obsega dela od zgodnjega baroka do glasbe 20. stoletja. Med drugim je kot solistka sodelovala v izvedbah Händlovih, Telemannovih, Bachovih, Haydnovih in Mozartovih vokalno-instrumentalnih del.
Leta 2004 je pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla njena prva zgoščenka z naslovom Slovenski in francoski samospevi, ki jo je posnela s pianistko Valantovo. Albumu so se pod okriljem omenjene založbe pridružili še drugi.
O letošnji nagrajenki je odločila strokovna komisija, ki so jo sestavljali predsednik Franc Rizmal ter člani – dirigent Simon Robinson, pianistka Elena Boljubaš in operni pevec Andrej Debevec. Zakonjšek Krtovi bodo nagrado izročili nocoj v Mini teatru na Ljubljanskem gradu.
Slovensko komorno glasbeno gledališče nagrado Sama Smerkolja za umetniške dosežke slovenskih opernih pevcev, posebej na področju komorne opere, podeljuje od leta 2008. Ime nosi po slovenskemu opernemu prvaku Smerkolju, ki je bil odličen pevec in hkrati izvrsten ter inteligenten igralec. Dvakrat je prejel Prešernovo nagrado in bil eden redkih odličnih solistov ljubljanske Opere, ki je ostal zvest domačemu odru.
Z nagrado želijo v Slovenskemu komornemu glasbenemu gledališču vsako leto izraziti priznanje vsestranskemu opernemu umetniku, pevcu in igralcu ter med opernimi umetniki v Sloveniji ohranjati zavest o vrednotah pretekle in današnje slovenske operne glasbene kulture.
Lani je nagrado prejel Marko Kobal. Dosedanji dobitniki so še Andrej Debevec (2008), Robert Vrčon (2009), Rebeka Radovan (2010), Mirjam Kalin (2011), Vlatka Oršanić (2012) in Janez Lotrič (2013).
Zabavljač in melanholik Woody Allen danes praznuje 80 let
New York, 1. decembra (STA) – V New Yorku rojeni filmski ustvarjalec Woody Allen na današnji dan slavi 80 let. Kot režiser se podpisuje pod okoli 50 filmov, ki jih zaznamujejo nenavadnosti in nevrotičnost. V petdesetih letih delovanja v filmskem svetu, tudi kot igralec in scenarist, je s svojimi deli poskrbel tako za trpke razmisleke o vsakdanu kot tudi za salve smeha.
Allenovo življenje bi bilo z lahkoto samo po sebi film, in to ne vselej zabaven. Priljubljeni filmar je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa poosebljen kliše newyorškega Juda – kreativni intelektualec nizke rasti, poln dvomov v samega vase in melanholičen do točke, ki meji na depresijo.
Skozi svojo kariero je igral več ali manj enako vlogo ljubeznive zgube, ki ji ni pomoči, a se kljub temu v življenju na vso moč trudi najti pravo pot.
Allan Stewart Konigsberg se je na današnji dan leta 1935 rodil v Brooklynu v judovski družini. Doma so prednostno govorili jidiš in malo nemščine. “Moja mati je vselej dejala, da sem bil vse do petega leta zelo veder otrok, nato pa sem postal mrk,” je Allen nekoč izjavil v zanj značilnem ironičnem slogu.
V mladosti je sledil trendom, ki so jim bili podvrženi intelektualci tistega časa in je med drugim obiskoval psihoanalitika. Trpel je za klavstrofobijo in za agorofobijo, kombinacijo strahov, ki so mu oteževali soočanje z vsakdanom. Toda v filmih je Allen odkril zdravilo za svoje težave.
Filmi so mu predstavljali diverzijo, saj se mu je zdelo prijetneje biti obseden s tem, kako se bo njegov junak rešil iz težav, kot razmišljati o tem, kako bi to storil sam.
Že za časa šolanja je pisal satirične prispevke za razne časopise, kasneje pa za televizijo in priznane komike, kot je bil Bob Hope. Pri 30 letih je obveljal za enega najbolj priznanih komedijantov v ZDA.
Allen je znan tudi kot ljubitelj žensk. Medijsko je najbolj odmevala njegova zveza z Mio Farrow, s katero je prijateljeval med letoma 1980 in 1992. Partnerja sta posvojila najprej dečka in deklico, leta 1987 pa se jima je rodil biološki sin Satchel. Farrowova je imela še nekaj posvojencev, med njimi tudi korejsko siroto Soon-Yi.
Prav slednja je bila v ospredju dramskega razpleta zveze med Allenom in Farrowovo, ki bi si ga težko zamislili celo v njegovem filmu. Režiser se je namreč v pastorko zaljubil, se z njo poročil ter posvojil dve hčeri. Vse to se je dogajalo v času, ko je bil Allen kot režiser v vzponu zaradi kultnih filmov, kot so Annie Hall, Manhattan ter Hana in njene sestre. Mnogi njegovega dejanja niso odobravali, Farrowova ga je celo obtožila spolnega nadlegovanja, a so bile obtožbe ovržene.
Allen se je vselej znal na novo postaviti na noge. ZDA je zapustil za Evropo in posnel uspešne filme v Barceloni, Londonu in Parizu. Za svoje filme je bil nagrajen s štirimi oskarji, pri skorajda 80 letih pa se je odločil, da bo za Amazon posnel svojo prvo televizijsko serijo z naslovom Untitled Woody Allen Project.
Glede na častitljivo starost, so Allena že vprašali, ali se boji smrti. Odgovoril je z znano repliko: “Smrti se ne bojim, želim si le biti tam, ko bo prišla.” Prav tako je znan njegov odnos do nesmrtnosti: “Ne želim si večno živeti v srcih svojih sodržavljanov, želim si še naprej živeti v svojem stanovanju.”
London, 1. decembra (STA) – Brata Eduard in Jordi Mayoral, ki vodita galerijo Mayoral v Barceloni, bosta v Londonu postavila repliko studia španskega umetnika Joana Miroja, v katerem je umetnik ustvarjal na Majorki. Ta bo na Duke Street 6 na ogled od 21. januarja do 12. februarja prihodnje leto.
Vendar pa bo, ko bo Mirojev studio postavljen sredi zimskega Londona, v njem nekaj elementov manjkalo. Predvsem bo manjkala slepeča svetloba Majorke, ki je lila skozi velika okna, manjkala pa bo tudi mumificirana Mirojeva mačka, piše The Guardian.
Eduard in Jordi Mayoral sta galerijo v Barceloni ustanovila pred sedmimi leti, da bi v njej predstavljala umetnike povezane z mestom. Da bi predstavila Miroja, ki se je v mestu rodil leta 1893, sta si zadala ambiciozen načrt – izgradnjo replike njegovega studia na Majorki. Notranjščino studia je posebej za Miroja oblikoval njegov prijatelj, arhitekt Josep Lluis Sert.
Pri gradnji replike si pomagata s fotografijami, ki jih je v 70. letih minulega stoletja posnel Jean-Marie del Moral, eden od redkih, ki je smel slikati Mirojev studio, pa tudi s spomini umetnikovega vnuka, umetnostnega zgodovinarja Joana Punyeta Miroja.
Kot je dejal Jordi Mayoral, želita doseči, da bi ljudje začutili prostor. Izrazil je upanje, da bo replika obiskovalce spodbudila k obisku umetnikovega originalnega studia na Majorki.
V hiši na Majorki je danes urejen Mirojev muzej, v katerem je mogoče videti številne umetnikove osebne predmete, med njimi nedokončane slike, ki še vedno stojijo na slikarskih stojalih, ali so prislonjene ob stene, pa udobne stole, v katerih je umetnik premišljeval, tube barve in čopiče.
Leta 1938 je Miro napisal jedek esej z naslovom Sanjam o velikem studiu, v katerem se je spominjal svoje zgodnje revščine v Parizu. Hišo na obrobju mesta Palme de Mallorca je kupil leta 1954. Ko je končno prišel do svojega sanjskega studia, je to pomembno spremenilo njegovo življenje in delo, je dejal Punyet Miro.
Miro je pod prisilo staršev najprej obiskoval trgovsko šolo in delal kot uradnik, po živčnem zlomu pa so mu dovolili študirati slikarstvo. Od leta 1919 je bival v Parizu, med 2. svetovno vojno je živel v Španiji.
Pod vplivom Gaudija, Picassa, Kleeja, fauvistov in nadrealistov je ustvaril izviren, abstrakten slog slikanja z lisami živih barv domače Katalonije, sanjskimi figurami in pravljičnimi svetovi nezavednega, polnimi ironije, a tudi tesnobe in vprašanj. Ustvarjal je slike, mozaike, tapiserije, grafike, zidne slikarije, scenografije in kipe.
ponedeljek, 30. november 2015
Ljubljana, 30. novembra (STA) – V Centru za sodobno fotografijo – Photon in CUK Kino Šiška bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo Drugačni svetovi – mlada sodobna fotografija. Na njej se bo predstavilo 11 uveljavljajočih se fotografov mlajše generacije z območja zahodnega Balkana, ki so bili izbrani na Photonovem natečaju. Razglasili bodo tudi nagrajence natečaja.
Svoje fotografije bodo razstavljali Maša Bajc, Ivan Dorotić, Iztok Klančar, Petra Mrša, Marina Paulenka, Driton Selmani, Mitar Simikić, Marko Stojanović, Lana Stojićević, Eva Šuštar in Mihailo Vasiljević. Kot so zapisali organizatorji, razstava na ogled postavlja njihovo svežo produkcijo in s tem ponuja vpogled v najnovejše tendence sodobne fotografije v širši regiji.
Razstava je del iniciative Mlada sodobna fotografija, ki spodbuja, vrednoti in predstavlja dogajanje med mladimi, še neuveljavljenimi in prihajajočimi generacijami ustvarjalcev, starih do 35 let, ki delujejo na področju sodobne avtorske fotografije. Natečaj Drugačni svetovi v svoji tretji izdaji potrjuje pomembnost tovrstnega projekta, ki si za svoje vodilo postavlja idejo o drugačnosti, odzivnosti in kritični misli.
Tokratna izdaja natečaja ni imela predpisane teme. To je privedlo do zelo široke palete prijavljenih del, tako v smislu raznovrstnih konceptualnih izhodišč kot širokega spektra žanrov, estetik in tehnik. V letu 2015 se je natečaj razširil na širši prostor zahodnega Balkana, zato razstava predstavlja dela mladih umetnikov in fotografov iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je privedlo do močnejše konkurence in s tem kakovostnejših del.
Komisija je 11 najboljših izbrala izmed več kot 100 prijavami. Četudi je težko najti rdečo nit med tako raznolikimi deli, so določene prakse dokaj simptomatične. To so bodisi intimistična dela, ki prikazujejo univerzalno skozi partikularno, pa fiktivne konstrukcije stvarnosti, vsebinski in formalni eksperimenti, bodisi dokumentarna dela, ki prikazujejo stvarnost vsakdanjika tukaj in zdaj.
Avtorje je izbrala mednarodna žirija v sestavi Miha Colner (Photon – Center za sodobno fotografijo, Ljubljana), Susanne Gamauf (Fotogalerie Wien, Dunaj) in Gabriella Uhl (neodvisna kustosinja, Budimpešta).
Razstava bo na ogled do 11. decembra.
V ljubljanski Operi premiera komedije Kobala in Vodopivca
Ljubljana, 30. novembra (STA) – Ljubljanska Opera bo drevi gostila premiero nove predstave komikov različnih generacij – Borisa Kobala in Tina Vodopivca. Primorski humorist in stand up komik bosta v komediji Staro za novo na duhovit način spregovorila o staranju, mladosti, tehnologiji in ljubezni ter odprla večno temo – sinergijo mladih in starih.
Predstava se na sproščen način loteva vprašanj sobivanja mladih in starih, sprejemanja oziroma nesprejemanja moderne tehnologije in zmožnosti soočanja s hitrim tempom življenja, opozarja pa tudi na pomen zapuščine ene generacije drugi.
Komika se bosta pomerila v spopadu generacij, ki bo mešanica situacijske, verbalne in stand-up komedije. Osnova predstave je njun značilen humor, so sporočili organizatorji.
Humorista sta se spoznala na snemanju oddaje Moja Slovenija, kjer je, kot so zapisali organizatorji, Tin želel duhovičiti, vendar ga je starejši kolega Boris “hitro pospravil v žep”. Po daljšem prepričevanju pa je le privolil, da se mladeniču pridruži na odru v avtorski predstavi, ki se je medila kar nekaj časa. Kljub temu, da je med njima 30 let razlike, drug na drugega gledata kot na konkurenco, občasno pa sta tudi prijatelja.
Režiser, igralec in dramatik Boris Kobal se je rodil leta 1955 v Trstu. Po končanem učiteljišču je odšel na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Približno 17 let je bil svobodni umetnik. Najprej je začel z delom v tržaškem gledališču, pozneje pa je režiral v večini slovenskih gledališčih. Med letoma 1997 in 2007 je bil direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega.
V svojih režijah se skoraj nikoli ne izogne aktualizaciji, predvsem politični. Pogosto sta njegov nastop ali avtorstvo njegovih kabaretnih predstav povezana s Sergejem Verčem. Nagrajen je bil za tekst Afrika ali Na svoji zemlji. Kot režiser in igralec se je večkrat predstavil tudi televizijskemu občinstvu.
Tin Vodopivec (1982) velja za enega izmed pionirjev novega vala stand up komedije. Ob njegovem debutu leta 2006 je bil namreč žanr stand-up komedije v Sloveniji še povsem nerazvit. Leta 2010 je debutiral na angleških tleh in od tedaj vse uspešneje prodiral tudi na zahteven trg Velike Britanije. Nastopil je v 12 državah, domislice pripoveduje v treh jezikih. Za seboj ima številne domače in tuje zmage. Večkrat je napolnil Štihovo dvorano Cankarjevega doma.
Velika Britanija dobila prvega profesorja za stripe
London, 30. novembra (STA) – Francoski avtor romanov v stripu in kritik Benoit Peeters bo prvi profesor v Veliki Britaniji, ki bo predaval umetnost stripa. Kot gostujoči profesor bo od prihodnjega poletja predaval na univerzi v Lancastru. Peeters je posebej znan kot strokovnjak za stripovskega junaka Tintina.
Peeters napoveduje, da si želi raziskovati povezavo med zgodovino stripovske umetnosti in sodobno ustvarjalnostjo, med francoskimi in belgijskimi stripi in med svetom klasičnih stripov in romanov v stripu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Peeters bo na univerzi, s katero je podpisal triletno pogodbo, vodil delavnice kreativnega pisanja, predaval in svetoval podiplomskim študentom.
Sodelovanja se veselijo tudi na univerzi, saj so prepričani, da bo to pomemben prispevek k akademski uveljavitvi stripovske umetnosti.
Los Angeles, 30. novembra (STA) – Ameriški film Doktor Živago, posnet leta 1965 po istoimenskem romanu ruskega literarnega velikana Borisa Pasternaka, z epsko ljubezensko zgodbo, postavljeno v čas oktobrske revolucije, praznuje 50 let. Glavnega protagonista Doktorja Živaga je upodobil v Egiptu rojeni igralec Omar Sharif, ki je umrl letos v starosti 83 let.
Film v režiji Davida Leana, ki je prejel kar pet oskarjev, je v začetku prejel precej negativnih kritik. Precej kritično filmsko klasiko po 50 letih od nastanka ocenjuje tudi britanski časnik Independent.
Med drugim filmu očita, da se večkrat približa kiču, da je bila večin filma posneta v Španiji in ne v Rusiji, z današnjega vidika pa je sporen tudi protagonistov odnos do žensk, ki se kaže v njegovem zakonu z mladostniško ljubeznijo Tonjo.
Po ameriškem filmu, v katerem poleg Omarja Sharifa v glavnih vlogah zaigrali še Julie Christie, Geraldine Chaplin, Rod Steiger in Klaus Kinski, so leta 2004 začeli snemati rusko različico filma. Doktorja Živaga je upodobil priljubljeni ruski igralec Oleg Menjšikov, Laro pa znana igralka Čulpan Hamatova.
Filmska zgodba temelji na Pasternakovem romanu, ki so ga v tedanji Sovjetski zvezi označili kot antisovjetskega. Leta 1958 so Pasternaku podelili Nobelovo nagrado za književnost, ki pa je literat takrat zaradi številnih zapletov ni prevzel.
sobota, 28. november 2015
London, 28. novembra (STA) – V gledališču Olivier v Londonu so v petek uprizorili muzikal wonder.land ob 150-letnici Alice v Čudežni deželi Lewisa Carrolla. Knjiga je bila zgolj izhodišče, saj predstava govori o zabrisanih mejah med resničnim in virtualnim svetom. Glasbo je napisal frontman skupine Blur Damon Albarn, libreto in dramsko besedilo pa dramatičarka Moira Buffini.
Muzikal bo v Londonu na ogled do aprila prihodnje leto, nato se bo preselil v pariški Theatre du Chatelet, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zgodba, uglasbena v slogu rock opere, se začne v spalnici dekleta z imenom Aly, problematične najstnice, ki je v sporu s starši, sošolci pa jo zbadajo z žaljivimi sporočili na družabnih omrežjih. Da bi pobegnila, se s pomočjo pametnega telefona poveže s “čudežno deželo”, barvitim virtualnim svetom, ki temelji na Čudežni deželi pisatelja Lewisa Carrolla. V njem ustvari Alico, svoj alter ego z vsemi lastnostmi, za katere verjame, da jih v resničnem življenju nima.
Predstava združuje zakonitosti gledališča z digitalno tehnologijo. S tem, ko so zgodbo prenesli v digitalno dobo, režiser Rufus Norris upa, da bo postavila izhodišče za razmislek o tem, kako so nove tehnologije preoblikovale družbene odnose in kako so mobilne naprave postale podaljški človeških hotenj. Muzikal prikazuje tudi stiske v dobi odraščanja in težave pri oblikovanju identitete.
Pevec in avtor skupine Blur Albarn je navdih za muzikal našel v svoji družini. Izhajal je iz odnosa njegove hčere do družabnih omrežij in vseh ostalih stvari, za katere, kot pravi, najverjetneje niti ne ve, da jim sledi na internetu.
Rezultat je bila glasba, ki združuje rock, godbo na pihala, tradicionalne instrumente, elektronske zvoke in zvočno opremo video igre, vse pa prežemajo melanholična besedila, ki spominjajo na njegovi operi Monkey: Journey to the West in Dr Dee, še poroča AFP.
Izvirna Alica v Čudežni deželi je prvič izšla leta 1865. Prevedli so jo v najmanj 174 jezikov, osvojila pa je na milijone oboževalce po vsem svetu, tako mlajših kot starejših. Po njej so posneli tudi nekaj filmov, nazadnje leta 2010 v režiji Tima Burtona.
Dunaj, 28. novembra (STA) – V Muzeju uporabnih umetnosti na Dunaju za 18. december napovedujejo odprtje velike interaktivne razstave z naslovom Identitete Vojne zvezd. Postavitev bo združila več kot 200 originalnih kostumov, rekvizitov, maket in umetnin, ki bodo nagovarjale tako odrasle kot otroke.
Kot je povedala kustosinja razstave Laela French, vodja arhiva Vojne zvezd v ZDA, je izjemnega pomena, da je večina eksponatov originalov.
Na temo Vojne zvezd je doslej pripravila že več kot 60 razstav, za katere eksponate vsakič izbira med več kot 500.000 predmeti iz arhiva Muzeja pripovedne umetnosti Georgea Lucasa.
V pričujočo razstavo je prvič vključila tudi eksponata iz novega filma Epizoda VII: Sila se prebuja, in sicer droida BB-8 in kostum stormtrooperja prvega reda, so sporočili iz agencije za stike z mestom Dunaj Compress.
Izbor eksponatov za dunajsko razstavo pokriva vseh šest filmov in televizijsko serijo Vojna zvezd: Vojne klonov. Razstava želi obiskovalcem ponuditi več kot le ogled filmskih rekvizitov.
“Ob sprehodu po prostorih vidimo kostume, rekvizite, filmske odlomke in se hkrati nekaj novega naučimo, saj spoznamo znanstveno ozadje zgodb, dobimo vpogled v mitologijo in na koncu ugotovimo še, kateri lik bi sami igrali v Vojnah zvezd,” je dejala Frencheva.
Obiskovalci bodo namreč s pomočjo spretno vpetih vprašanj, ki so jih sestavili strokovnjaki s področij psihologije, nevropsihologije, biokemije in genetike, spoznavali tudi svojo lastno identiteto.
Razstava bo na ogled do 16. aprila 2016.
Zbirka Domu in rodu – še zadnji nagovor Pavčka Slovencem in domači Dolenjski
Ljubljana, 28. novembra (STA) – Cankarjeva založba je poskrbela za izid posthumne pesniške zbirke priljubljenega pesnika Toneta Pavčka. Levji delež pri zbiranju in izboru pesmi je imela pesnikova hči Saša Pavček. Zato je moral Peter Kolšek, ki mu je bil uradno zaupan izbor, gradivo le razvrstiti v tematska jedra. Pavčkova je z delom izpolnila obljubo očetu: “Vse v tisk!”
Pesniško zbirko uvaja obširna uvodna beseda Saše Pavček. V njej je med drugim razkrila marsikatero podrobnost, ki je bila večini neznana. Tako bralec izve, da je bilo pesnikovo ime najprej Jožek ter da je ime prevzel od svojega brata dvojčka. Ta je sprva kazal več znakov življenja kot pesnik, zato so ga poimenovali po očetu – Anton. Ker pa je kmalu po rojstvu umrl, so očetovo ime nadeli preživelemu sinu.
Avtorica uvoda poskrbi, da vitalistični pesnik, do zadnjega poln življenja, pred bralcem zaživi kot otrok krhkega zdravja, ki ne mara šole in ki kroniko lokalnega časopisa zapolnjuje z vestmi o tem, da je že dvakrat pojedel kovanec, zaradi česar je moral po zdravniško pomoč.
Obenem pesnikova hči s pomočjo svojega spomina in izkušenj pojasni Pavčkovo veliko ljubezen do rodne Dolenjske, lesene hiše, v kateri je živel kot otrok, ter matere in sestre Marice.
Zato ne čudi, da je v prvi del pod naslovom Pesmi o Dolenjski zbrala pesmi, ki jih je spisal na temo svojega doma. V naslednjem razdelku Pesmi o Istri so zajete pesmi o solinah in vinu, pesmi, ki so, kot piše Pavčkova, sol življenja – pesnikovega in tistega, ki ga je vsakodnevno hodil občudovat.
Tretji razdelek, naslovljen Prevzete in povzete pesmi, bi Pavčkova najraje poimenovala dialog s prijatelji. Poleg znamenitih kolegov, ljubkovalno kličočih Čiro, Kajo in Džoni je tu še Ivan Minatti. Med njimi je vladala složnost, nesebična podpora in bratovska ljubezen. Darovanje je bilo pred tekmovanjem, zapiše Pavčkova. Ta sklop ponuja “dialog” s 27 znanimi slovenskimi pesniki, od katerih si sposodi pesem in jo po svoje priredi.
Četrti razdelek Žalostinke za poletjem je, kot je ob koncu knjige zapisal Kolšek, lirsko najbolj čist, v njem so Pavčkove poslednje bivanjske pesmi. Sledi sklop Pozabljenih in nenaslovljenih pesmi, ki jim pesnik ni utegnil ali ni hotel podeliti naslova in sodijo med zadnje Pavčkove okruške.
Kot je za STA povedal Kolšek, pri urejanju ni bilo nobenih posebnih dilem, ker je prvi in ključni izbor opravila že Pavčkova. “Gradivo, ki je prišlo v moje roke, je bilo potrebno le razvrstiti v tematska jedra, ki zdaj predstavljajo posamezne razdelke v zbirki. Dodatno izbiranje je bilo potrebno le pri pesmih, ki so pristale v zadnjem razdelku Priložnostnice – gre za besedila, ki jih je pokojni pesnik posvečal mnogim njemu dragim ljudem,” je pojasnil Kolšek.
Pavčkove pesmi krasijo ilustracije ilustratorja Matije Medveda, s katerimi so želeli po besedah urednice knjige Ane Ugrinović vzpostaviti dialog med klasikom in mladim ustvarjalcem.
“Konec je treba končati, vsako delo je treba zaključiti,” se je Pavčkova naučila od očeta, ki pričujoče knjige konca ni želel sprejeti, ne telesnega ne duhovnega, ker je imel toliko pesmi v sebi, ker je v njem kar naprej vrelo. Bil je dionistični bard, v katerem pesniški ogenj ni in ni pojenjal, tudi v že povsem ugašajočem telesu,” je ob koncu svojega razmišljanja zapisala pesnikova hči, ki je prepričana, da je Toneta Pavčka z vsako pesmijo več.
Ljubljana, 28. novembra (STA) – V dvorani Tivoli bo zvečer nastopila britanska pop-rock skupina Smokie. Postanek v Ljubljani je del svetovne turneje, ki jo je zasedba pripravila ob 40-letnici svojega delovanja. Na koncertu bodo med drugim odmevale uspešnice, kot so Living next door to Alice, Have you ever seen the rain in Mexican girl.
Na koncertu bodo Smokie zaigrali svoje največje uspešnice, mnoge med njimi z albumov, vpisanih v Guinnessovo knjigo rekordov kot najbolj prodajane plošče vseh časov. Poleg omenjenih uspešnic bodo zazveneli tudi hiti, kot so Oh Carol, Needles and Pins, For a few dollars more, Lay back in the arms of someone, If you think you know how to love me in Don’t play your Rock’n'Roll.
Uspeh legendarne britanske skupine Smokie sega že v 70. leta, natančneje v leto 1975, ko so člani izdali svoj prvi album Pass It Around. V svoji karieri so nanizali več kot 20 albumov, večina jih je bila prodana v platinasti in zlati nakladi.
Skupina, ki jo trenutno sestavljajo Terry Uttley, Martin Bullard, Steve Pinnell, Mike Craft in Mick McConnel, je zadnji album Take a Minute izdala leta 2010. Skupaj so prodali več kot 30 milijonov plošč.
Uspeh skupine dokazujejo številni razprodani koncerti v ZDA, Avstraliji, na Kitajskem, Japonskem in v Evropi.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu
Ljubljana, 28. novembra (STA) – Pri založbi Modrijan so izdali delo ameriškega avtorja Jeremyja Rifkina z naslovom Družba ničelnih mejnih stroškov: Internet stvari in ekonomija souporabe. Založba Franc-Franc je izdala slikanico s pesmimi Ferija Lainščka in ilustracijami Nane Homovec Pesmi za majhna čebljala, založba Miš pa slikanico britanskega avtorja Raymonda Briggsa Božiček.
DRUŽBA NIČELNIH MEJNIH STROŠKOV – KNJIGA Z VIZIJO BOLJŠE DRUŽBE
Knjiga prinaša popis prihodnjega razvoja sveta oziroma dobe skoraj brezplačnih dobrin in storitev, ki jo bo zaznamoval globalen vzpon kulture deljenja in souporabe ter neizogiben zaton kapitalizma. To ni prva knjiga, ki obravnava razkroj kapitalizma, je pa v svetu krivično rastoče družbene neenakosti zaradi razmaha neoliberalnih ideoloških skrajnosti ena redkih, ki ponuja vrsto možnih poti, po katerih bi se družbe po vsem svetu lahko razvijale. Avtor prepoznava v internetu tisto gibalo, ki je najprej povezalo ljudi celotnega planeta, nato pa se lotilo tudi ekonomskih mehanizmov, ki jim pretežno sledi moderno človeštvo. Internet, še posebej internet stvari, botruje sodobni tehnologiji, ki omogoča čedalje cenejšo proizvodnjo in neusmiljeno zbija mejne stroške množične industrije na skoraj nič.
Delo mestoma spominja na znanstveno fantastiko, zlasti v svetu, v katerem boj za ekonomsko preživetje še vedno bije ogromno ljudi, vendar so mnogi elementi Rifkinove vizije že danes del našega vsakdana, denimo razcvet pametnih naprav in uveljavljanje pametnih sistemov, izobraževanje na daljavo in 3D-tisk. Knjiga je lahko kažipot na razpotju iz nepravične družbe kapitalizma v boljšo prihodnost za vse ljudi in okolje. Za prevod dela je poskrbela Urška Pajer.
Ameriški ekonomist, kolumnist, aktivist in pisec, Jeremy Rifkin (1946) je avtor 20 knjig, v katerih obravnava predvsem vplive znanstvenih in tehnoloških sprememb sodobnega časa na ekonomijo, delovno silo, družbo in okolje. Je predavatelj na Univerzi v Pensilvaniji in znan kot dolgoletni svetovalec EU za vprašanja gospodarstva, podnebnih sprememb, energetske varnosti in trajnostnega razvoja. Je tudi ustanovitelj in predsednik Fundacije za ekonomske trende v Washingtonu, ki preučuje gospodarske, okoljske, družbene in kulturne vplive novih tehnologij v svetovnem gospodarstvu. Piše kolumne v številne revije in časopise po vsem svetu. V slovenščini sta doslej izšli njegovi knjigi Stoletje biotehnologije (2001) in Konec dela (2007).
PESMI ZA MAJHNA ČEBLJALA – NOV NABOR LAINŠČKOVIH PESMI ZA OTROKE
Slikanica Pesmi za majhna čebljala prinaša tematsko zelo raznolike pesmi Ferija Lainščka. Knjigo uvede Pesem za mala čebljala, v kateri pesnik malim bralcem predstavi nastajanje pesmi, sklene pa pesem o dedku, v kateri avtor na subtilen način odpre temo presežnosti in onostranstva. Vmes se najdejo najrazličnejše pesmi, od takih, ki opisuje skrite najstniške ljubezni do navihanih pesmi o šoli, pa vse do verzov, za katere je avtor navdih črpal v naravi.
Pisatelj Feri Lainšček se je rodil leta 1959 v Dolencih v Prekmurju. Je avtor številnih literarnih del. Po njegovih romanih je bilo posnetih več filmov, pod nekatere pa se je podpisal kot scenarist. Za literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, med drugim dvakrat kresnika in nagrado Prešernovega sklada. Veliko njegovih pesmi je uglasbenih in prirejenih za glasbene zasedbe in pevske zbore. Piše tudi za otroke, prejel je že večernico in desetnico.
Nna Homovec (1990) je leta 2005 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ukvarja se z digitalno grafiko in animacijo, sodeluje pri oblikovanju mobilnih aplikacij, veliko se posveča tudi otroški knjižni ilustraciji.
BOŽIČEK – SLIKANICA, KI RAZBIJA MIT O NADZEMELJSKEM BOŽIČKU, OBDANEM S PALČKI
Slikanica Božiček, še eno brezčasno delo Raymonda Briggsa, ponuja povsem drugačno interpretacijo Božička. Namesto že skoraj osladno veselega moža otrok v tem delu spozna dosti bolj človeškega možička. Takšnega, ki živi v običajni hiši in se pri dostavi daril na božični večer sooča s popolnoma običajnimi človeškimi tegobami. Tu ni ne duha na sluha o gospe Božičkovi, razen slike v eni izmed scen, ki nakazuje, da je vdovec, ali vilinih oziroma palčkih, ki bi mu pomagali. Z njim živita le njegova mačka in pes ter dva severna jelena. Izkaže se kot tipičen, dobrodušen starec, ki neprestano godrnja, a navsezadnje svoje delo opravi. Besedilo stripovske slikanice je poslovenila Gaja Kos.
Raymond Briggs (1934) je zelo priljubljen britanski ilustrator. Svet ga pozna predvsem po njegovi slikanici brez besed Sneženi mož, narisal pa je tudi veliko stripov in grafičnih romanov. Leta 1984 je bil eden od dveh finalistov za nagrado Hans Christian Andersen. V slovenskem prevodu je poleg omenjenih na voljo še slikanica Sneženi mož in snežni kuža.
petek, 27. november 2015
Rim, 27. novembra (STA) – V Muzeju karabinjerjev v Rimu so na ogled postavili pet fresk, ki so bile pred desetletji ukradene iz arheološkega najdišča Paestum na jugu Italije in ki jih je italijanska policija odkrila pred nedavnim. Freske datirajo v 3. in 4. stoletje pr.n.št, v čas, ko je na območju Paestuma živelo ljudstvo Lukanijcev.
Dragocene freske prikazujejo ženske, ki pozdravljajo vojščake na konjih, ki se z vojnim plenom vračajo domov. Ukradene so bile z ene od grobnic v Paestumu, piše nemška tiskovna agencija dpa.
“Razstaviti tako monumentalne freske iz tistega časa, je nekaj izjemnega. V Paestumu jih je sicer več sto, vendar je nekatere mogoče videti, druge spet ne. Je pa prav vsaka grobnica edinstvena,” je dejal direktor arheološkega najdišča Peastum Gabriel Zuchtriegel.
Arheologi so med izkopavanji v 60. letih minulega stoletja v Paestumu odkrili okoli 200 grobov Lukanijcev, ljudstva, ki je živelo v Pestumu, preden je mesto prišlo pod Rimljane. Arheološko najdišče Pestum, ki je vpisano na Unescov seznam naravne in kulturne dediščine, se ponaša tudi s tremi antičnimi templji, ki so med najbolj ohranjenimi na svetu.
Ukradene freske je italijanska policija odkrila marca v Campione d’Italia. V Muzeju karabinjerjev bodo na ogled do 10. januarja, nato jih bodo vrnili v Paestum.
Kot je Zuchtriegel še povedal dpa, so bile freske verjetno ukradene v 70. letih minulega stoletja. Tatovi so jih razrezali in morda celo retuširali. Danes jih tako več ni mogoče postaviti v kontekst, saj sta neznani tudi njihova izvorna lokacija in vsebina grobov.
Zuchtriegel, 34-letni nemški arheolog, ki se je letos znašel med tujci, ki so prevzeli vodenje nekaterih italijanskih muzejev, je še povedal, da se kraje še vedno dogajajo. In te težave tako dolgo ne bo mogoče rešiti, dokler bodo brezvestni trgovci z umetninami pripravljeni kupovati umetnine dvomljivega izvora, je poudaril.
V Mariboru bo nebo osvetlila tudi Ana Plamenita Mariborska
Maribor, 27. novembra (STA) – V Mariboru bo drevi večerno nebo poleg klasičnih prazničnih lučk osvetlila tudi Ana Plamenita Mariborska. Festival ognjenih ambientov in luči bo tokrat povezal park pred Umetnostno galerijo Maribor (UGM) preko podhoda z glavno mestno tržnico na Vodnikovem trgu. Dogajanje bo potekalo danes in v soboto med 18. in 22. uro.
Ana Plamenita je ideja Gledališča Ane Monro, ki je takšen festival vrsto let organiziralo v Ljubljani. Po dveh uspešnih izvedbah v Mariboru se letos vrača na Štajersko v organizaciji Društva Hiša!, ki je združilo moči z umetniškim kolektivom Dwaalicht iz Belgije, aranžerji iz Srednje trgovske šole Maribor, študenti arhitekture, oblikovalci interierjev ter drugimi prostovoljci.
Medtem ko je dogajanje predlani potekalo na Gosposki ulici in lani na Slomškovem trgu, so se letos po besedah predsednice omenjenega društva Katje Beck Kos odločili simbolično razsvetliti in oživiti pogosto pozabljen in zanemarjen podhod pod Koroško cesto, ki povezuje trg pred UGM s tržnico. Tam bodo postavili svetlobne instalacije, pripravili delavnice, predstavili interaktivno pripovedništvo, v soboto pa bo dogajanje popestril še bruhalec ognja. V UGM ob tej priložnosti vabijo obiskovalce tudi k nočnemu raziskovanju galerije.
Ana Plamenita Mariborska sodi v okvir prazničnega programa Vilinsko mesto, ki se danes začne v mestu. Pričetek je ob 17. uri s prižigom prazničnih lučk pred Prvo gimnazijo na Trgu generala Maistra.
V soboto bo tudi uradno odprtje “Vilinskega dvora” v Vetrinjskem dvoru, ki bo po navedbah organizatorjev iz Narodnega doma Maribor ves mesec prizorišče ustvarjalnosti, umetnosti, druženja in dobrodelnosti. Prihodnji teden se bodo začeli še praznični sejmi na Grajskem trgu, koncerti na Trgu Leona Štuklja, vrata pa bo odprlo tudi pokrito montažno drsališče na Trgu svobode. Konec decembra bo med drugim potekal še festival uličnega gledališča Ana Mrzla.
Novost letošnjega prazničnega decembra v Mariboru so Pravljične ulice, v katerih so združili moči trgovci in gostinci Gosposke, Jurčičeve in Slovenske ulice. Da bi privabili več ljudi v središče mesta, bodo vsaj en dan v tednu priredili različne dogodke na prostem. “Mestu bi radi ponovno povrnili nekdanji praznični čar,” je za STA povedala Beck Kosova.
Na 61. Evroviziji bo sodelovalo 43 držav
Stockholm, 27. novembra (STA) – Na 61. tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo maja 2016 v Stockholmu, bo sodelovalo kar 43 držav. Toliko držav je sodelovalo le še v letih 2008 in 2011. Na tekmovanje se bodo tokrat vrnile Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ukrajina in Avstralija, ki je lani nastopila kot gostja jubilejnega tekmovanja.
Kot so sporočili organizatorji tekmovanja, so vstopnice za 61. Evrovizijo na voljo od četrtka zjutraj.
Predvidena datuma za polfinalni tekmovanji sta 10. in 12. maj, finale bo 14. maja.
Po nekaterih državah že potekajo prvi predizbori za pesmi, s katerimi se bodo predstavljale v Stockholmu. Ciper se je odločil, da bo njihovo državo zastopal band Minus One, Nemčija pa je umaknila svojo napoved, da jo bo predstavljal Xavier Naidoo. Razlog za odpoved nastopa pevca indijsko-afriških korenin naj bi ležal v njegovih pesmih, ki jim nekateri očitajo, da so antisemitske in homofobne.
Švedska prestolnica bo tekmovanje gostila po letošnji zmagi Šveda Mansa Zelmerlöwa na Dunaju, kjer je Slovenijo zastopal duo Maraaya.
Brbotanje na slovenskem knjižnem sejmu
Ljubljana, 27. novembra (STA) – Na 31. slovenskem knjižnem sejmu, ki se razprostira po treh nadstropjih Cankarjevega doma brbota; brbota tako, da bi posameznik lahko celo verjel, da je knjiga Slovencem resnično blizu – tako mladim kot starim. Oziroma, kot je dejala mladenka na stojnici založbe Sanje, prijetno je, “there’s a buzz” -vrvež je.
Sejem je dopoldne pravo igrišče za otroke, saj jih med knjige pripeljejo šole. Po besedah ene od prodajalk se naenkrat “usujejo na stojnico” in zadovoljno brskajo med knjigami. Pozabiti ne gre na stripe, med katerimi so izjemno priljubljeni tisti od Mikija Mustra.
Popoldne se generacije nekoliko zamenjajo, vendar gneča ni prav nič manjša. Obiskovalci se morajo premikati v vrstah, ki jih počasi vodijo od stojnice do stojnice. Vsepovsod je opaziti skupinice znancev, ki zadovoljno kramljajo o opravljenih nakupih in zanimivih knjigah, na katere so naleteli.
Nekatere gneča tudi zmoti, saj omenjene skupinice kdaj pa kdaj zmotijo pretok obiskovalcev. “Saj je fino, da je tukaj toliko ljudi, ki se srečujejo, vendar pa nekateri med klepetanjem zaprejo prehode in se moramo drenjati mimo njih,” je povedal starejši obiskovalec sejma, ki ga je pritegnila meščanska izdaja Slave Vojvodine Kranjske, prvi celoten prevod zgodovinskega dela Janeza Vajkarda Valvasorja.
Poleg stojnic ljudi privabljajo tudi prostori za pogovore in okrogle mize, kjer je poskrbljeno za nenehno dogajanje. Prostor so našli tudi za Kulinarfest, kjer pripravljajo različne prigrizke, obiskovalci pa lahko spremljajo njihovo nastajanje.
“Prišel sem pobrskati po stojnicah, za kakšne pol ure, a sem nato še kar malo posedel v debatni kavarni,” pravi obiskovalec, ki je poslušal razpravo o prevajalcih kot literarnih agentih.
Kljub izjemno pestri ponudbi založb nekateri po stojnicah niti ne brskajo kaj preveč. “Prišel sem na založniško akademijo, kjer sem poslušal vse, kar ni odpadlo,” pravi mladi knjižničar, ki se stojnicam ni preveč posvetil, saj zaradi svojega dela “skoraj vse pozna”.
Tudi na stojnicah ne gre mimo aktualnih geopolitičnih dogodkov, na stojnici muslimanov za mir želijo ljudem namreč približati oziroma predstaviti islam. “Zanimivo je, mislil sem, da vsaj približno vem, za kaj gre, a sem se motil. Izvedel sem kar nekaj novega,” pove mladostnik, ki se je pomudil pri stojnici.
Medtem ko popoldne ni toliko skupin otrok, malčkov vseeno ne zmanjka. Med starejšimi sprehajalci je opaziti vozičke, otroke, ki drobencljajo ob svojih starših, pa tudi najstnike, ki samostojno brskajo med ponujenimi knjigami. Kot je povedal eden od očetov z otroki, so nakupili nekaj knjig, predvsem za najmlajšega člana družine.
Obiskovalci se med drugim spuščajo tudi v pogovore s predstavniki založb, tako je bilo pri stojnici Stripburgerja mogoče opaziti najstnika, ki je zavzeto kramljal o stripih, ki ga zanimajo.
Kljub temu, da množice ne zmanjka, v drugem preddverju nekateri opozarjajo, da je spodnji prostor morda nekoliko slabše označen, saj naj bi najgloblje v Cankarjev dom zašlo nekoliko manj ljudi, kot se jih sprehaja v prvem preddverju in pritličju.
sreda, 25. november 2015
Kenneth Branagh kot Poirot v novi različici filma Umor v Orient Expressu
London, 25. novembra (STA) – Kenneth Branagh bo v novi različici filma Umor v Orient Expressu zaigral v vlogi znamenitega belgijskega detektiva Hercula Poirota. Prevzel bo tudi režijo, kot koproducent bo po poročanju britanskega BBC sodeloval režiser Ridley Scott.
Branagh je zaigral v številnih filmih in televizijskih serijah, med njimi velja omeniti film Moj teden z Marilyn in televizijsko detektivsko serijo Wallander. Nazadnje ga je bilo na velikem platnu mogoče videti v filmu Agent Ryan, ki ga je prav tako sam tudi režiral.
Širši javnosti je sicer najbolj poznan Poirot, kot ga je na filmskem platnu upodobil igralec Peter Ustinov, na Britanski televiziji pa je sinonim za Piorotov lik postal igralec David Suchet. Med filmi Ustinova ni Umora v Orient Expressu.
Zadnja in najbolj slavna različica filma Umor v Orient Expressu je bila posneta leta 1974 pod režisersko taktirko Sidneya Lumeta. V vlogi znamenitega detektiva je nastopil britanski igralec Albert Finney, v filmu sta zaigrali tudi Lauren Bacall in Ingrid Bergman.
Hilary Strong iz Agatha Christie Productions je po pisanju BBC izrazila veselje, da bo slavnega detektiva tokrat upodobil Branagh. Kot je dejala, si za to nalogo ne more predstavljati boljšega igralca ali režiserja. Izjemna pa je po njenih besedah tudi producentska ekipa: “Ne dvomom, da se bosta alkimija izjemne skupine nadarjenih posameznikov in odlična zgodba Agathe Christie združili v kinematografski presežek, ki bo ostal v spominu.”
Branagha je trenutno v sklopu nove sezone Kenneth Branagh Theatre Company mogoče videti na odru londonskega gledališča Garrick v Shakespearovi Zimski pravljici in igri Harlequinade britanskega dramatika Terrencae Rattigana.
Kriminalni roman Umor v Orient Expressu je prvič izšel leta 1934. Zgodba spremlja znamenitega belgijskega detektiva Poirota med raziskovanjem nenavadnega umora na tem legendarnem vlaku, ki je vozil med Carigradom in Parizom.
Na Magistratu jubilejni razstavi Društva likovnikov Ljubljana
Ljubljana, 25. novembra (STA) – V zgodovinskem atriju Mestne hiše bodo drevi odprli razstavi 35. Ex Tempore – Podoba Ljubljane in razstavo likovnih del ob 45. obletnici Društva likovnikov Ljubljana. S postavitvama bodo obeležili dva jubileja, poleg društvenega še 35-letnico pripravljanja razstave Ex Tempore. Združeno razstavo bo odprl ljubljanski župan Zoran Janković.
Na veliki združeni razstavi bo na ogled več kot 50 likovnih del, podelili bodo nagrade in priznanja. Ob obletnici ustanovitve društva so izdali tudi razstavni katalog.
Motivni razpon razstavljenih del v okviru široke teme Podoba Ljubljane zajema tako panoramske prizore, poglede na Ljubljanico, ulice in trge, kot tudi vpetost mesta v krajinsko okolje, posamezni mestni motivi pa so lahko tudi sestavni deli fantazijskih in abstraktnih kompozicij.
Razstava potrjuje, da mestna veduta ostaja zanimiv likovni motiv in izziv, ki omogoča vzpostavitev ustvarjalnega dialoga med izbranim motivom in njegovim likovnim interpretom, so sporočili organizatorji.
Ex Tempore se je v svoji 35-letni zgodovini uvrstil med najpomembnejše likovne prireditve, vezane na določeno temo, na kateri sodelujejo ljubiteljski ustvarjalci. Izbor tematike sta v enaki meri narekovala dejstvo, da je sedež organizatorja v Ljubljani kot tudi nekateri premiki na likovnem področju, je zapisal umetnostni zgodovinar Damir Globočnik.
Društvo likovnikov Ljubljana je bilo ustanovljeno leta 1970 kot neprofitno društvo ljubiteljske ustvarjalnosti z imenom Društvo likovnih samorastnikov. V svojem največjem razmahu v 80. letih je imelo društvo več kot 200 članov, trenutno pa jih šteje 45.
Tematske in druge razstave so v črnuški Likovni galeriji, sicer pa društvo veliko pozornost namenja likovnemu izobraževanju. Člani delujejo na različnih področjih likovne umetnosti: slikarstvo, grafika, kiparstvo, keramika, lončarstvo, fotografija in video. Zastopane so skorajda vse zvrsti likovne umetnosti, med katerimi pa prevladuje slikarstvo.