Tema: Slovenska jadrnica Karpo na stopničkah Rolex Middle Sea Race
Regata Rolex Middle Sea Race, ki velja za eno najzahtevnejših regat v Mediteranu se zaključuje. Edina slovenska ekipa, ki je nastopila na letošnji regati, jarnica Karpo, se je uvrstila na stopničke. Maks Vrečko, lastnik in skiper jadrnice Karpo, se je s pomočjo svoje ekipe, zopet dokazal in se na tej izjemno zahtevni regati uvrstil na tretje mesto v skupini ORC5. Da so prejadrali 606 dolgo regato so potrebovali 6 dni 57 min in 23 s (korigiran čas). Letošnje leto so morali premoč priznati ekipi Marina 21, ki pluje na jadrnici Beneteau First 36 iz slovenske ladjedelnice Seascape. Z zmagovalno ekipo so zaostali 2 uri 26 min (korigiran čas). Na drugo mesto v skupini se je uvrstila Ekipa Geisha, ki je za zmagovalci zaostala le 18 min (korigiran čas). 4. in 5. dan regate – Maks Vrečko (lastnik in skiper jadrnice Karpo): Obračalna točka pri Favignani, na SZ delu Sicilije, je znana po šibkih vetrovih. Tokrat pa so nas pričakali udarci JV vetra, ki so presegli 30 vozlov. Zaradi tega smo morali jadra skrajšati na 2. krajšavo. S strahom smo se podali na odprto morje, kjer bi ti vetrovi lahko pomenili zelo težke razmere za jadranje. Na srečo se je veter nekoliko umiril, tako da smo skozi noč jadrali proti vetru – orcali v “sprejemljivih” 20+ vozlih. Na krovu nihče ni mogel spati zaradi zahtevnih razmer. Maks in Matic sta bila ves čas prisotna, medtem ko so se drugi člani posadke menjavali. Kljub temu, sredi noči, nobeden od njiju ni bil več sposoben jadrati zaradi izmučenosti in morske bolezni. V nadaljevanju noči so se izkazali drugi člani posadke – Urška je jadrnico varno in hitro krmarila proti Pantelerii, pri čemer smo dohiteli nekaj konkurenčnih jadrnic, kar pomeni, da je bilo jadranje zelo uspešno. Nekoliko naprej od Pantelerije se je sredi naslednjega dne začel približevati nevihtni oblak, ki je povzročil, da je veter začel pihati iz druge smeri, kar je ustvarilo visoko razburkano in navzkrižno morje. Okoli nas je bilo več jadrnic, ki so v teh razmerah dvigovale genakre in začele jadrati. Dvigovanje genakerja se nam je v takšnem morju in šibkem vetru zdela norost, a ker so se konkurenti oddaljevali, ni preostalo drugega, kot da poskusimo še to. Genaker se je hitro odločil, da ima "zlorab" dovolj, zato se je strgal. Ker smo v nadaljevanju lahko pluli samo na glavno jadro in genovo, so IMX 40 Geisha, Swan 53 Bedouin in MAT 12.50 Dajuna v tem trenutku pridobili odločilno prednost, ki je nismo mogli več ujeti. Po prehodu slabega vremena in dežja je ponovno začel pihati JV veter moči 20+, zato smo na prvo krajšavo odjadrali naprej proti Lampedusi. Pri Lampedusi smo naredili tack in jadrali proti Malti, od katere nas je ločilo 100 NM. V tem času smo malo zmanjševali zaostanek za IMX 40 Geisho, ki je bila s krajšo vodno linijo nekoliko počasnejša. Swan 53 Bedouin pa je bil v teh razmerah seveda hitrejši od nas. Zadnjo tretjino proti Malti je veter padel, zato smo začeli jadrati na polna jadra; točnih podatkov o moči vetra pa zaradi težav z inštrumenti nismo imeli. Veter je vedno bolj izgubljal moč in le s težavo smo pri Malti dosegali višjo hitrost od 5 vozlov. Na koncu je sledil le še obrat na zadnji obračalni točki in jadranje s Code0 proti cilju. Čas prihoda - V cilj smo prispeli po 5 dneh in 3 urah jadranja. Kategorija IRC5 - Zasedli smo 4. mesto, za IMX 40 Geisho smo zaostali za dobre pol ure. Kategorija ORC5 Dosegli smo 3. mesto. 2. mesto je zasedla IMX 40 Geisha. 1. mesto je pripadlo First 36 – Marini 21. Skupni seštevek V skupnem seštevku ORC smo zasedli 11. mesto od 71 jadrnic. V skupnem seštevku IRC smo zasedli 15. mesto od 95 jadrnic. Izjava skipperja Maksa Vrečka ob zaključku 606 NM dolge regate Rolex Middle Sea Race Izjemno sem ponosen na našo jadrnico in ekipo, saj smo po težkih preizkušnjah uspešno zaključili eno najtežjih offshore regat na svetu. Celotna ekipa je delovala usklajeno in psihično stabilno, kar je ključno v trenutkih, ko se zdi, da so ovire nepremagljive. Rad bi izpostavil neprecenljivo vlogo, ki jo je imel sin Matic na tej regati. Njegova sposobnost za hitro reševanje težav in prilagajanje razmeram je še posebej prišla do izraza, da smo se lahko spopadli z izzivi, ki so jih prinesli vremenski ekstremi. Dozorel je v vrhunskega jadralca, ki obladuje tako taktiko kot tehniko jadranja. Brez njega ne bi dosegli tistega, kar smo, zato se mu iskreno zahvaljujem. Peter je preplul 600 navtičnih milj v transferju med Biogradom in Malto, kar je zahtevalo ne le fizično vzdržljivost, temveč tudi izjemno mentalno moč. Ko je prispel na regato, je kljub utrujenosti ostal miren in bil pravi steber umirjenosti. Njegova sposobnost, da ohrani mirno kri v najtežjih trenutkih, je bila ključna za celotno ekipo. Urška je z neustavljivo energijo “krmarila” na premcu, kjer je bila njena vloga bowmana izjemno pomembna. Ta pozicija je izrazito zahtevna in pogosto najbolj nevarna na jadrnici, saj zahteva hitro odzivanje na spremembe razmer. Ne glede na to, ali je na premcu, za krmilom ali v kateri koli drugi vlogi, se vedno izkaže kot nepogrešljiv član naše posadke. Njena strast do jadranja in želja po napredku sta vidni v vsakem njenem gibu. Gaber je s svojo nepopustljivostjo pri trimanju jader in kompleksnih opravilih vedno znova dokazoval, kaj pomeni vztrajnost in trdna odločnost. Njegova sposobnost, da se brez vidnega strahu in oklevanja spopade z izzivi, ga loči od drugih. Gaber nikoli ne jamra in se ne pritožuje, temveč se osredotoči na naloge pred seboj, ne glede na to, kako zahtevne so. Njegova delovna morala je nalezljiva. Gregor je bil prvi, ki je postavil svoje telo in dušo na preizkušnjo v težkih pogojih, kar je izkazovalo njegov pogum in predanost. Nikoli se ni bal prevzeti odgovornosti, kar je dodatno okrepilo zaupanje vseh članov posadke. Njegov mariborski šampionski duh se ni kazal le pri njegovem krmarjenju, temveč se je odražal tudi v odnosu do ekipe. Njegova prisotnost je bila stalni vir motivacije, ki je pripomogla k uspehu na regati. Julijina vloga pitmana je bila brezhibna, kar je dodatno dokazalo njeno predanost in zmožnost dela v ozadju. V kuhinji je predstavljala ključni člen naše ekipe, saj je v nemogočih razmerah skrbela za pripravo obrokov, ki so nam dajali potrebno moč in energijo. Dokumentirala je dogajanje na krovu, pisala privlačne objave in jih delila na družbenih omrežjih, da so naši podporniki lahko jadrali skupaj z nami. Njena pripravljenost, da prevzame odgovornost in skrbi za vse podrobnosti, pogosto ostane neopažena, a je njena vloga izjemno dragocena. S pomočjo satelitskega interneta Starlink smo bili še bolj povezani z našimi navijači in prejemati spodbudne komentarje v najtežjih trenutkih je bilo neprecenljivo. Ta regata je bila najtežja v moji jadralski karieri. Spopadal sem se z močnimi bolečinami v kolenu in bil fizično omejen. Dva dni sem se boril z morsko boleznijo, ki me je dobesedno položila v posteljo. Vremenski ekstremi so se izmenjevali – preveč vetra ali pa popolnoma brez njega. Morje je bilo ves čas močno razburkano, kar je ustvarjalo zahtevne razmere, še posebej v odsekih brez vetra. Več kot polovico regate smo pluli brez inštrumentov, kar je predstavljalo še dodaten izziv. Po vrhunsko odplutem prvem delu regate do Capo Passera sem ponoči sprejel ključno odločitev, da namerno zmanjšam intenzivnost jadranja. Biti na limitu v tako zgodnji fazi regate se mi je zdelo preveliko tveganje. Žal se je ta odločitev kasneje izkazala za velik izziv, saj smo v tem delu izgubili eno uro, kar je neposredno vplivalo na naš izhod iz Messine, kjer so nas kontra tokovi in vetrovi ustavili za dve uri. Ključne odločitve pogosto močno vplivajo na potek regate, brez njih pa bi lahko odstopili že v prvi noči. Offshore jadranje ni za vsakega. V najtežjih trenutkih se ne moreš umakniti – moraš vztrajati in se boriti naprej. Ko smo utrujeni prispeli v cilj, se nas je globoko dotaknil aplavz s hitrejših in bolj izkušenih jadrnic. Ta gesta je pokazala priznanje in spoštovanje za naš trud, vzdržljivost ter visok nivo jadralskega znanja, ki smo ga pokazali med regato. Hvala naši jadrnici Karpo za zanesljivost, hvala ekipi za vrhunsko jadranje, hvala navijačem za neprecenljivo spodbudo in hvala eNavtiki za ažurno poročanje. Ekipa Karpo je skupno preplula le 663 nmi (teoretična razdalja regate 606 nmi). Njihova povprečna hitrost jadranja je znašala 4,57 vozla (4,16 vozla-teoretična razdalja). Zmagovalna jadrnica Marina 21 je preplula kar 715 nmi. Njihova povprečna hitrost plovbe je znašala 5,o vozla (4,25 vozla-teoretična razdalja). Prihod ekipe Karpo v cilj