Vir: eNavtika
četrtek, 7. december
Po slavni Porečanki lahko peš ali s kolesom odkrivamo številna istrska mesteca Pred 120 leti, 15. decembra 1902, je na progi Buje - Poreč zapeljal prvi vlak. Železniško pot so poimenovali Parenzana. Pot je povezala Istro s Trstom in tako postala izjemnega pomena tako v gospodarskem kot tudi turističnem vidiku. 123 kilometrov dolga pot se vije skozi zeleno pokrajino Istre in povezuje kar 33 krajev. Zaradi velikega potenciala in zaradi velikega pomena, ki ga je imela proga za celi istrski polotok se je leta 1996 začela revitalizacija Parenzane. Prva trasa, ki je bila narejena je trasa med Vižinado in Motovunom, ki ji je sledil tudi kolesarski maraton. No, to pa ni vse. Da bi se pridobila sredstva za urejevanje in čiščenje proge je projekt tudi mednarodno predstavljen. Istrski del Parenzane vijuga skozi prekrasne doline, preko zelenih gričev, skozi vinograde in nasade oljk, tik ob srednjeveških mestecih. Po ureditvi proge so se odprle nove pejsažne vizure Istre. Posebnost trase so vsekakor tuneli in viadukti, edinstvena dela takratne arhitekture, ki jih je na Parenzani celo osem oziroma šest. Mesto Buje je bila začetna postaja, s katere so šli prvi vlaki Parenzane proti Trstu, oziroma Poreču. Zaradi tega so tudi današnje kolesarske poti urejene v dve smeri: iz Buj proti slovenski meji in iz Grožnjana in Motovuna proti Vižinadi. Na poteh so prepoznavne rumene table z informacijami o zgodovinskih viaduktih, tunelih in železniških postajah, ki jih srečamo na trasi. Nekdanja železniška proga je primerna za kolesarjenje, treking in sprehajanje. Možen je tudi ogled z vlakcem. Zimski pohod po Parenzani Ob 120. obletnici prve vožnje vlaka po Parenzani TZ Buje organizira pohod od Buj do Grožnjana in nazaj, po obnovljeni poti Parenzane. Pridružite se jim v nedeljo, 17. decembra 2023 ob 10. uri na štartu v Bujah. Nekaj zanimivosti o Parenzani Slavnostni prihod prvega vlaka v Trst je bil 1. aprila 1902. Ker so mnogi mislili, da gre zgolj za neslano prvoaprilsko šalo, na peronu v Trstu vlaka ni pričakalo prav veliko ljudi. Na relaciji iz doline Mirne do Motovuna je vlak moral premagati malo več kot 100 metrov višine. Navihani otroci so mu radi ponagajali in na tirnice namazali zrele fige. Vlaku je tako močno drselo, da so ga morali večkrat ustaviti in očistiti tirnice, da je lahko nadaljeval pot. Stare lokomotive so vzpone premagovale tako počasi, da so mnogi v tem času izstopili,si mirno pretegnili noge ob progi in nato vstopili nazaj na vlak. Dve lokomotivi, ki sta vozili še pred prvo svetovno vojno, sta ohranjeni in razstavljeni kot turistični zanimivosti. Eno lahko vidimo v Kopru pred novo železniško postajo, druga pa je še vedno aktivna na železnici Murtalbahn in prevaža turistične vagone skozi dolino Mure v Avstriji.
Tudi letos se pridružite na dobrodelnem bazarju igrač, kjer bodo v Moto-Nautiki skupaj z otroci zbirali igrače in s svojim prispevkom polepšali praznike tistim otrokom, ki to najbolj potrebujejo. Zato vabimo vse otroke, da skupaj z mamico ali atijem, doma poiščete igrače, ki jih mogoče že nekaj časa ne uporabljate, jih prinesete v Moto-Nautiko in igračo podarite otrokom iz humanitarnega društva in jim s tem pričarate čarobno božično jutro. Predaja bo omogočena v soboto 23. decembra 2023 od 9. do 13. ure. Vsi mali dobrodelneži boste prejeli tudi brezplačno sladko palačinko in balonček. Smernice za ustrezne igrače: Plišaste igrače naj bodo čiste Trde igrače naj bodo uporabne. Želimo, da otroci prejmejo NE polomljene igrače. Prihod Božičkov na motornih kolesih Poleg dobrodelnega duha, pa bo tudi možnost fotografiranja z Božički na PRAVIH motornih sankah pred božično kuliso! Namreč kot vsako leto, jih bodo tudi letos tradicionalno obiskali Božički, ki se bodo pripeljali z motornimi kolesi in spet poskrbeli za pravo atrakcijo! In ker je december čas obdarovanja, ne bodo pozabili na obdarovanja otrok! Vsak otrok si zasluži nasmeh in darilo, zato bomo poskrbeli, da bodo praznični dnevi polni radosti. Pri vsem tem dogajanju pa vas vabijo na pogostitev in druženje, kjer boste skupaj ustvarili nepozaben zaključek božičnega dogodka. Pridite, delite veselje in ustvarite čarobno Božično soboto! Več na tej povezavi
sreda, 6. december
Praznični čas je pred nami. Izkoristite enkratno priložnost in obdarite navtične prijatelje z lepim darilom. Knjiga je lepo darilo. Bodite eden redkih, ki bo za letošnje darilo izbral knjigo. Ker je to dandanes redka izbira, boste z darilom svoje najbližje lepo presenetili. Da bo odločitev še lažja, vam do 25.12.2023 ponujamo edinstven popust na potopise, med drugim tudi na potopis leta 2022. Knjiga Otoki peščenih plaž jadralca Jasmina Čauševiča so namreč razglašeni za potopis leta 2022 v Sloveniji. Posebne akcijske cene veljajo za naslednje knjige: Potopisi Jasmin Čauševič: Šepet vetra in valov Jasmin Čauševič: Sam prek oceana Jasmin Čauševič: OTOKI PEŠČENIH PLAŽ – najboljši potopis 2022 Walter Teršek: Neglede na vse Walter Teršek: 10 m svobode Miran Tepeš: Z vetrom Jasmin Čauševič: Šepet vetra in valov Ostale knjige Jasmin Čauševič: Pismo Jasmin Čauševič - Ljubezen pod jadri Jadralski erotični romani - komplet Jasmin Čaušević - Nasedla Jasmin Čauševič: Pol srca Vse knjige bomo oddali na pošto pravočasno!
torek, 5. december
V soboto prvega julija smo nabavili hrano in pijačo za pot proti severu, v nedeljo dopoldne pa v pristanišču v rezervoarje na barki natočili še vodo in nafto. Predvsem točenje nafte je nazadnje postalo kar razburljivo opravilo, saj je bilo v nedeljo kar dosti čolnov na morju in mnogi so tako kot mi želeli na majhnem pomolu natočiti gorivo in se potem okoli nas prerivali in vrivali v vrsto ter se s čolni zaletavali v Skokico, ko smo točili nafto. Moji grdi pogledi in mahanje z rokami niso zadoščali, glasna beseda je zalegla le za nekaj sekund. Odhod od pomola je bil mogoč le tako, da sem s trupom barke počasi odrival čolne, ki so se nam nastavljali na pot. Lep sončen dan nam je med plovbo proti severu omogočal lep razgled na zasnežene gore v zaledju Nuuka. Med jadranjem do Nuuka sem spoznal, da so navtične karte v aplikaciji Open CPN premalo natančne, zato sem na spletu kupil precej drage Navionicsove navtične karte za Grenlandijo. Te karte so bolj natančne in so nam zdaj omogočale varno plovbo tudi po kanalih med otoki bliže obali Grenlandije. Razgled na grenlandske gore in ledenike na njih je bil vseskozi veličasten, a sem se ga počasi že navadil in mi je lepota gora postajala vse bolj nekaj samoumevnega. Po brezvetrnem dnevu smo proti večeru v dvajsetih vozlih jugovzhodnika vendarle lahko prezračili jadra in pospešili plovbo. Spotoma smo v daljavi videli nekaj kitov, sidro pa ponoči po 65 miljah spustili v zalivu Tovqussaq. Ponedeljek je bil oblačen, pogled na Grenlandske gore pa še vedno lep. Zabavali so nas tudi kiti, ki smo jih videvali vse bližje barki. Popoldne smo sidrali med otočki v zaprtem zalivu Ikerasak, kjer je bila že zasidrana ribiška ladjica z nekaj manjšimi čolni privezanimi okoli nje. Starejši par ribičev se je s čolnom ravno vračal z ribolova in nas prišel pozdraviti, potem pa sta šla na bližnjo ladjico. Po kosilu smo se odpravili na potep po hribih v zaledju zaliva. Z morja so bili hribi videti preprosti in zaobljeni ter so se v grebenu vzpenjali proti zasneženim goram v zaledju, ko pa smo se začeli vzpenjati v hrib, smo že po nekaj deset minutah spoznali, da je na videz zaobljen greben pogosto prekinjen z globokimi grapami in vmesnimi jezerci. Nekajkrat smo se spustili navzdol do dna grape ter splezali nazaj na greben in kmalu sem opustil misel, da bi se sprehodili do zasneženih gora nad fjordom, za katere sem na zemljevidu videl, da njihovi vrhovi bližnjih gora segajo do kakšnih osem sto metrov višine. Zadovoljili smo se z lepim razgledom z vmesnih hribov. Zvečer smo se vrnili na barko in videl sem, da se je veter obrnil in Skokico zanesel bliže obali, zato sem pogledal na globinomer. Kazal je globino 6,5 metra, kar se mi je zdelo dovolj globoko, saj je bil višek plime že kakšno uro za nami in naj bi se voda med oseko spustila le še kakšne tri metre. Po uri spanja me je zbudil Miloš in rekel, da nekaj škrta pod krmilom. Takoj sem bil na krovu in na krmi pogledal pod barko h krmilu. V kalni vodi sem videl, da se je krmilo zataknilo za skalo in da se je odlomila spodnja konica krmila. Krmilo na Skokici je ozko in dolgo dva metra, zato pod vodo sega skorajda tako globoko kot kobilica. Takoj sem zagnal motor in poskušal barko s pomočjo pogona premakniti naprej, da krmilo ne bi več nasedalo na skalo, a se barka žal ni premaknila. Poskusil sem tudi z vlečenjem sidra, vendar tudi to ni bilo uspešno. Potem sem s čolnom odveslal do ribiške ladje, da bi ribiče prosil za pomoč, da bi s pomočjo motornega čolna in vrvi z vrha jambora nagnili barko, da bi se krmilo sprostilo in bi Skokico lahko umaknili v globljo vodo. Trkal sem po ribiški ladji, splezal na ladjo in trkal na vrata, klical, odprl vrata in pogledal v notranjost. Ribičev ni bilo na ladji. Odveslal sem nazaj do Skokice in z grozo videl, da je barka nagnjena naprej in da krma zdaj že za več kot pol metra gleda iz vode, saj se je voda zaradi oseke nižala, krmilo pa je bilo nataknjeno na skalo in ni pustilo zadnjemu delu barke, da bi se spuščal skupaj z gladino vode, medtem ko je kobilica še vedno plavala in ni nasedla na dno. Krmilo se je medtem zaradi pritiska na spodnjem koncu še enkrat zlomilo in skrajšalo še za trideset centimetrov. Gregorju, Milošu in Karli sem naročil, naj se toplo oblečejo, spakirajo dokumente in elektroniko v nepremočljive vreče, vzamejo s seboj nekaj rezervne hrane, dežnike in blazine ter se s pomočjo čolna izkrcajo na obalo, saj nisem bil več prepričan, da bomo barko lahko rešili. Tudi sam sem spokal svoj računalnik, dokumente in nekaj obleke v nahrbtnik in ga dal zraven, da so ga odpeljali na obalo. Potem smo se odločili, da poskušamo sami nagniti barko, da bi razbremenili krmilo, zato smo dvižnico spinakerja navezali na dolgo vrv in jo napeljali do obale na desni strani zaliva, kjer jo je Miloš navezal na skalo. S pomočjo dvižnice in vitla nam je potem uspelo dovolj nagniti Skokico, da se je teža zadnjega dela barke prerazporedila na trup in se je krmilo s tem delno razbremenilo. Barko smo nagnili do ograjice, vendar nam krmila še vedno ni uspelo potegniti s skale v globljo vodo. Dosegli smo vsaj to, da krmilo ni več ječalo pod težo barke in se ni več lomilo. Ostal sem na barki, da sem lahko spremljal, kaj se v notranjosti med nagibanjem z njo dogaja. Deževalo je in ker je bila barka nagnjena naprej in na desno stran, voda z nje ni odtekala, temveč se je nabirala v kokpitu, zato sem jo sproti odstranjeval, da ni tekla v notranjost barke. Morje je iz zaliva hitro odtekalo še dolgi dve uri in Skokica se je vse bolj nagibala, saj je zdaj na dno sedla še kobilica. Gladina vode se znižala za pet metrov, kar je bilo za meter več, kot naj bi se glede na tabelo plimovanja s podatki za bližnje pristanišče Maniitsoq. Strah me je bilo, da ni morda kakšna skala še pod trupom med krmilom in kobilico, a je na srečo ni bilo in trup je prosto plaval v vodi. Plima naj bi nastopila ob treh zjutraj, do petih naj bi se morje zvišalo za tri metre in potem bo Skokica spet zaplavala, če bo do takrat zdržala. Gledal sem na uro in minute so se mi vlekle v neskončnost, nočne more ni hotelo biti konec, srce mi je glasno utripalo, v glavi mi je vrelo, očital sem si marsikaj. V notranjosti barke je bilo tiho in voda v notranjost na srečo ni pritekala, le iz kokpita sem moral vsakih nekaj minut odstraniti za vedro vode. In čakati in čakati … Želel sem si, da je vse skupaj le nočna mora in da se bom kmalu zbudil, a se je na žalost dogajalo v resnici. Le upal sem, da se naše potovanje po Grenlandiji zaradi napake pri sidranju ne bo končalo že v tem zalivu. Težko je bilo tudi moji posadki, ko so v dežju čakali na obali gledali nasedlo barko in opazovali, kako morje odteka iz zaliva. In potem se je morje začelo vračati, postopoma sem popuščal dvižnico spinakerja, da se je barka počasi postavljala pokonci in po dveh urah je Skokica spet prosto zaplavala. Preveril sem notranjost barke, preveril krmilo in zagnal motor. Vse je bilo videti v redu, le krmilo je zdaj krajše za približno štirideset centimetrov in ga bo potrebno kmalu popraviti. Karli, Milošu in Gregorju sem rekel, da se lahko vkrcajo, potem pa smo barko presidrali v globljo vodo in šli v postelje, da bi nadoknadili vsaj malo spanja, ki je bilo ponoči tako grobo prekinjeno. Ni mi uspelo zaspati, preveč mi je rojilo po glavi, zato sem vstal in v vodiču in na internetu pogledal, kje so najbližje ladjedelnice, kjer bi lahko dvignili barko iz vode, da bi popravil krmilo. Zjutraj sem na navtični karti naštudiral in na ploter začrtal pot iz labirinta otokov in čeri do pristaniškega mesteca Maniitsoq, potem pa sem zagnal motor, dvignil sidro in skozi meglo odplul proti severozahodu. Kmalu se mi je na krovu pridružil tudi Gregor. Dopoldne smo skozi meglo pripluli do starega kitolovskega pristanišča, ki je skrito med otočke in Skokico v mirnem zavetju zaliva privezali ob zunanji del plavajočega pomola marine. Z barko je bilo še vedno videti, da je z izjemo krmila vse v redu in tudi zgornji del krmila je bil videti dobro, zato sem se lahko vsaj malo sprostil. Med sprehodom po mestu sem na klifu nad cesto videl obešeni okostji dveh kitov. Domačin, ki me je nagovoril, ko sem okostje fotografiral, mi je povedal, da so ta dva kita ulovili pred nekaj leti in mi pokazal na rdečo ribiško barko, ki je bila privezana ob pomol na nasprotni strani pristanišča. < JZ Grenlandija Nadaljevanje: 13.12.23 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Nov model Eden 590 je plovilo dolgo manj kot 6 m na njem pa je dovolj prostora za udobno namestitev celotne družine in še kakšnega gosta. Zaradi nove oblike premca se je močno povečala površina plovila. Poleg večje sončne ploščadi v premcu se je povečala tudi širina prehoda med premcem in krmo. Na novo je zasnovana tudi konzola, ki je postavljena na skrajni desni bok in zagotavlja izboljšano ergonimiko na krmarjevem mestu in lažje in varnejše prehajanje s premca na krmo in obratno. Več o plovilu Marinello Eden 590 pri pooblaščenemu prodajalcu za Slovenijo Navigator Ptuj Grup ali tel: +386 51 238 901 .
Na Hrvaškem je postavljena nova lateralna oznaka, ki ni vrisana v pomorske karte. Nova signalna oznaka je postavljena na severni strani otoka Hrpa, najbolj severnega otoka na zahodni strani Premude, pred luko Krijal. Laterarna oznaka desne strani (zelena) je postavljena le nekaj metrov severno od otoka. Pri plovbi proti luki Krijal s severne strani moramo oznako pustiti na svoji desni. Oznaka oddaja svetlobni signal. Kratek zelen blisk (0,5 s) se ponavlja vsakih 5 s. V sektorju med 308° in 098° (150°) je svetloba zatemnjena. Luč je postavljena na višini 7 m. Karakteristika oznake: Naziv: Svetleča oznaka Hrpa Lokacija (WGS 84): 44° 20,328´ N; 014° 35,175´ E. Tip: lateralni - desna stran Karakteristika Luči: Z Bl 5s 4M (0,5+4,5)s Sektor zatemnitve: od 308° do 098° (150°) Višina nad srednjo gladino morja: ~ 7m. Barva: zelena Natančna lokacija oznake: Hripa Nove oznake postavljene v letu 2023 Košljun KME Fućin S Fučin N Stubalj 1707 LUMBARDA 1523 Fržital KM Novalja 256,7 Torpedo Broce LG
ponedeljek, 4. december
Po nekajmesečnem premoru v Evropi sem spet na barki v Marini Rebak na Langkawiju v Maleziji. Barko je treba temeljito pripraviti, da ne bo težav čez Indijski ocean in Rdeče morje. Najprej je treba servisirati oba Yanmarja. Zamenjati je treba motorno olje, impelerja, pogonska jermena alternatorjev, filtre za olje in gorivo ... Potem je na vrsti rešilni čoln. Poklical sem podjetje Ocean Success, ki je registrirano za pregled in certificiranje rešilnih plovil. Najprej je treba vrečo s čolnom prepeljati do podjetja, kjer se čoln napihne in preveri, da je plovilo neoporečno, tj, da ne pušča. Potem so po potrebi nadomesti hrana, voda, signalne rakete in ostala oprema. Rešilni čoln se ponovno zapakira v vrečo in izda potrdilo, da je uporabno za naslednja tri leta. Po servisiranju motorjev pride na vrsto popravilo črpalk treh straniščnih školjk, namestitev novega pokrova straniščne školjke, napolnitev kanistrov kuhinjskega plina, krpanje genove in code zero, čiščenje trupa barke pod vodno linijo, priključitev Iridium GO! na omrežje, zamenjava svetil, zamenjava zaves v salonu, ki so jih ultravijolični žarki popolnoma uničili ... Spisek je dolg kot moja roka, kot bi temu rekli anglisti. Med pripravo barke na dolgo potovanje pa mi je bila v posebno veselje zamenjava dotrajanega, 13 let starega trampolina, tj. mreže, razpete na premcu med obema trupoma. Stari trampolin sem zakrpal ničkolikokrat, vendar se je vedno prikazala luknja na drugem kraju. Novo mrežo sem naročil v Franciji, in ko sem prispel na barko, me je mreža že čakala v recepciji marine. Namestitev mreže ni najbolj enostavna. Najprej namočiš mrežo v vodo za 24 ur, da se bo mreža ob sušenju sama napela. Mrežo najprej privežeš na barko na štirih vogalih in nato stranice pritrdiš s prepletanjem natezne vrvi med kovinskimi nastavki na barki in robom vreže. Ko so vse štiri stranice mreže pritrjene na barko, se sprehodiš po mreži, da jo sprostiš in natezne vrvi še enkrat zategneš, da je mreža napeta kot boben. Vendar postopek še ni končan. Počakati moraš namreč dva tedna, da se mreža uleže, in jo potem še enkrat napneš. Morda najbolj problematičen kos opreme na barki je sidrna veriga. Ko sidro potegneš na krov, z njo potegneš tudi sidrno verigo, ki je največkrat umazana, blatna, zaraščena in seveda “zasoljena” zaradi morske vode. Po nekaj dnevnih v zaprtem, neprezračenem prostoru za sidro začne veriga rjaveti in po dveh letih je zrela za odpad. Tudi mojo verigo je načela rja. Preden sem odpotoval v Evropo pred štirimi meseci, sem jo očistil rje z drateno krtačo in jo v veliki plastični posodi “mariniral” v motornem olju. Ob povratku na barko sem verigo naložil na samokolnico in jo odpeljal v suho marino, da se je osušila. Če bi to opravil na pontonu ob barki, bi me verjetno vrgli iz marine zaradi ogromnega oljnega madeža na vodi, ki bi ga povzročila zamaščena veriga. V suhi marini sem verigo razvlekel po betonu, da se je na soncu osušila in jo po dveh dneh ponovno pretovoril na barko. Postopek ni bil mačji kašelj, saj je veriga dolga 60 m in tehta 150 kg. Vendar svoj čas ne preživljam samo na barki. Občasno skočim do letoviškega kompleksa Rebak Island Resort, kjer se ob bazenu izležavam, mežikam v tropsko sonce in razmišljam, kaj vse moram še postoriti na barki, pri tem pa lenobno srkam pino colado po obupno znižani ceni. < Privatni otok Nadaljevanje plovbe 21.12.23 Knjige Marjana Golobiča o dosedanjih podvigih As Long As the Wind Blows Potopis plovbe jadrnice Spalax in katamarana Spalax 2 od otoka Korfu v Grčiji do Nove Kaledonije. (knjiga je napisana v angleškem jeziku). NAKUP Dokler se puter ne stopi V svojem prvencu, Dokler se puter ne stopi, brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja opisuje svoje jadralske pustolovščine na Jadranu, Sredozemskem morju, Atlantiku in Karibih. NAKUP Marjan Golobič Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super, a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karibi so ga tako zasvojili, da se je odločil zamenjati jadrnico za katamaran, ki je dobil ime Spalax 2. Leta 2018 je izplul c Karibov in se podal na Tihi ocean. Besedilo in fotografije: Marjan Golobič
Program Zimskih sobot v mestu ponuja zanimive tematske oglede mesta, ki potekajo ob 9:30 uri v angleščini in ob 12:30 popoldne v hrvaščini. Vodenje poteka s strani strokovnih vodnikov Lidije Begić in Vesne Barišić. Po ogledu mesta s profesionalnim vodnikom pa si boste pred cerkvijo sv. Vlaha, lahko ogledali plesno predstavo Folklorne skupine Linđo. December v okviru Dubrovniškega zimskega festivala prinaša temo "Dubrovniških božičnih pesmi" s tematskimi ogledi ob isti uri vsako soboto. Obiskovalci in domačini bodo imeli priložnost izvedeti več o petju božičnih pesmi. V nadaljevanju zimskega programa bodo januarja, februarja in marca 2024 v okviru Zimskih sobotnih juter, poleg predstave Folklorne skupine Linđo, tematski ogledi mesta na različne teme: Kozmopolitski Dubrovnik, Sv. Blaž - v čast patronu, V korakih ljubezni od antičnih časov in Vonj po ženski. Datumi posameznih tematskih ogledov bodo objavljeni na Facebook profilu Turistične skupnosti Dubrovnika.
nedelja, 3. december
Na Kitajskem se je pretekli teden odvijalo - in danes zaključilo finalno dejanje zadnje regate svetovnega pokala za olimpijsko formulo kite, na katerem sta nastopila tudi naša Marina Vodišek in Toni Vodišek. Marina zaključuje na 13. mestu med dekleti, Toni, ki je odlično jadral in bil v skupnem vodstvu skozi celo regato, pa kot drugi. Toni Vodišek : “Končal sem na drugem mestu. Ni slabo, ni najboljše, nam pa pove, da se imamo še dosti za naučiti. Do danes sem bil na prvem mestu in gremo naprej, zdaj vemo, na čem moramo še delati.” Tonijev taktik in trener Ryan Palky : “Za nami je teden, poln novih izkušenj in izboljšav. Tudi danes smo se naučili nekaj novega in naredili velik korak naprej. Še naprej se bomo borili in bili hvaležni za vse lekcije in izzive.” Zmagovalec tokratne finalne regate svetovnega pokala je Tonijev velik tekmec, Singapurec Maximilian Maeder, na tretje mesto se je uvrstil kitajski jadralec Qibin Huang.
sobota, 2. december
Highfield Boats, vodilni proizvajalec aluminijastih plovil, je svoji napredni ponudbi Sport pravkar dodal dva osupljiva modela. Nova modela Sport 560 (SP560) in Sport 800 (SP800), ki sta bila predstavljena to jesen, ponosno razkazujeta svoj vrhunski slog in zmogljivost. Sport 560 temelji na preizkušenem pedigreju priznane oblike trupa svojega predhodnika, hkrati pa se ponaša z elegantnim videzom, ki bo obračal glave, vključno z novo oblikovanim A-okvirjem in karbonsko konzolo ter množico funkcij na krovu, ki zagotavljajo gladko plovbo. Udobna platforma na krmi je namenjena vsem ljubiteljem vodnih športov, ki bodo družinski dan naredili izjemen. Sport 800 povzema vse vrhunske podrobnosti Highfieldovega paradnega konja Sport 900, vendar pri velikosti, ki jo je mogoče preprosto vleči na prikolici in sploviti na drči. Sport 800 dokazuje neverjetne sposobnosti za ohranjanje morja in veliko razkošja, ki ga lahko pričakujemo od vrhunskega izdelka. Na voljo je veliko sedežev za družino in prijatelje z možnostjo izbire konfiguracij. Enostavno dostopna kopalna ploščad in ogromen prostor za zabavo ter prostor za stranišče pod konzolo naredijo Sport 800 najboljšo izbiro za odličen dan na vodi. Dodatno zagotovilo preizkušene zasnove trupa na morju vam lahko omogoči raziskovanje daleč naokoli v različnih pogojih plovbe. Pro obeh novih modelih so bili pozorni na vse detajle. Talna obloga iz brušenega tikovega lesa zagotavlja udobje na krovu tudi kadar ste bosi. Vrhunsko oblazinjenje z diamantnimi šivi zaključuje stilsko notranjost. Aluminijasti trupi Highfielda so neprepustni, tako da ni lomljenja gelcoata ali skrbi, ko boste s čolnom zapluli na peščeno obalo ali na prikolico. Nič ni prepuščeno naključju. V bogato standardno opremo je vključena tudi lestev na ploščadi, hladilnik in priročni tuš. Sport 800 s številnimi praktičnimi dodatki, povzdigne uporabnost na nov, višji nivo. Več informacij pri slovenskem zastopniku Highfield: Burin Boats d.o.o. , (031) 643 033
petek, 1. december
V soboto se je zgodila težja pomorska nesreča v arhipelagu otoka Pag. Tričlanska posadka je v nevihtnem vremenu stala brez jambora in odpovedal je motor. V soboto ob 14.34 uri so v centru za usklajevanje iskanja in reševanja na morju v Reki prejeli nujen klic. Tričlanski posadki, v kateri je bila Slovenka in dva Hrvata, sej je zlomil jambor, nato pa je odpovedal še motor. Na lokacijo je nemudoma izplula ladja Zadarske kapitanije. Center za usklajevanje reševanja je bil ves čas v kontaktu s posadko in jim svetoval, kako ravnati in preprečiti paniko. Brodolomce so ob 16:10 uri našli v bližini kraja Proboj na otoku Pag. Člane posadke so vkrcali na službeno plovilo, jadrnico pa so privezali in odvlekli proti luki Povljani, kamor so prispeli ob 17.10 uri. Posadko se nepoškodovano izkrcali v luki, hudo poškodovano jadrnico pa privezali na pomol. S tem je bila reševalna akcija uspešno končana.
četrtek, 30. november
V objemu zimske čarobnosti se Dubrovnik vsako leto prelevi v pravljično destinacijo, ki vabi obiskovalce, da odkrijejo njegove lepote tudi pozimi. Deseta izvedba Dubrovniškega zimskega festivala je odličen recept kako lahko obmorsko mesto postane osupljivo prizorišče za zimska praznovanja. Od glasbenih spektaklov do kulturnih doživetij, od okusov odlične praznične kulinarike in do čarobnosti Straduna. Raziščite kako Dubrovnik pozimi očara in ustvari nepozabne trenutke v srcih obiskovalcev. Dubrovniški zimski festival Zimska pravljica v Dubrovniku ne pozna meja, saj mesto postane prizorišče pravega zimskega doživetja ob prihodu hladnejših dni. 10. Dubrovniški zimski festival vabi k izjemni kulturni poslastici. Zakaj je Dubrovnik popolna destinacija za praznično razvajanje in kako se mesto prelevi v pravo čudo v zimskem času? Vstopite v novo leto s spektakularnim novoletnim praznovanjem, na katerem boste lahko uživali ob glasbi legendarnega regionalnega superzvezdnika Zdravka Čolića. Festival obljublja več kot 20 glasbenih koncertov, postavljenih ob raznolikih mestnih kulisah. Doživite preobrazbo mesta s svežimi vizualnimi elementi, bleščečimi okra Festival ustvarja bogato praznično vzdušje z glasbo, zabavo, kulinariko in aktivnostmi za otroke. Organizatorji obljubljajo, da bodo obiskovalce popeljali v čaroben december. Božičkova prisotnost s Finske bo dodatno napolnila december z magičnim vzdušjem in otroškim navdušenjem. Dubrovnik z nestrpnostjo pričakuje obiskovalce, tako domače kot tiste od daleč. Lokalna gledališča in galerije bodo oživela s predstavami, razstavami in dogodki, ki prikazujejo bogato dediščino Dubrovnika. Muzeji bodo ponudili privlačna potovanja skozi čas, razkrivajoč zgodovino tega izjemnega obmorksega mesta. Razvajajte svoja čutila v okusih zime. Lokalni trgi bodo polni zimskih izdelkov, prazničnih dobrot in ročno izdelanih daril. Vonj kuhanega vina in pečenih kostanjev bosta napolnila zrak in vas vabila, da ogrejete svoje srce in uživate v lokalnih dobrotah. Priljubljeni Stradun, obsijan s tisočerimi lučkami, bo postal prizorišče nekaterih najbolj zanimivih glasbenih nastopov na festivalu. Začenši s priznano hrvaško rock skupino Prljavo kazalište in finalom 6. januarja 2024 z Jeleno Rozgo. Celotni december bo Dubrovnik gostil zvezdniške glasbenike s Hrvaške in širše regije. Uživali boste v prazničnih melodijah s koncerti Gibonnija, 4 tenorjev, Tomislava Bralića in klape Intrade, Parni valjka, melodične vokalne skupine Šufit ter Anteja Gela in njegovega benda. Prav tako vas čaka izjemen glasbeni spektakel skupine Queen Sensation in dua Nipplepeople za ljubitelje elektro popa. Najmlajši obiskovalci bodo deležni posebnih doživetij, kot so Severni pol v Lazaretih, barvit zimski čas v zalivu Lapad s pravo železnico in drsališčem ter številne dejavnosti v Mokošici, največjem naselju v mestu. Ob tem bodo kulturne ustanove Dubrovnika ponudile vrsto dogodkov z razstavami in božičnimi koncerti, med katerimi izstopata Dubrovniški božični koncert 22. decembra 2023 ter veliki novoletni koncert na Stradunu 1. januarja 2024.ski in različnimi prazničnimi presenečenji.
sreda, 29. november
Jugovzhodnik se je sredi dneva okrepil na trideset vozlov, prihod na Grenlandijo pa sta nam v torek, 27. junija, začinila megla in dež, da smo se morali zadnje milje pred prihodom v Paamiut orientirati predvsem po elektronski karti na tablici ter hkrati skozi meglo budno oprezati za ledenimi gorami in manjšimi kosi ledu. Slednjih je bilo ob obali kar dosti, prav tako pa tudi čeri in otočkov, med katerimi je vodila plovna pot proti pristanišču. Morje se je med otoki umirilo, megla se je dvignila in pol ure pred pristankom je nehalo deževati, da smo se lahko nekoliko sprostili in se začeli veseliti Grenlandije in uspešnega prečenja Labradorskega morja. Pred vhodom v zaliv nas je pozdravila zarjavela in na čeri nasedla večja ribiška ladja, za katero v navtičnem vodniku piše, da označuje vhod v za otočki in griči skrito pristanišče in mestece. Objadrali smo še nekaj otočkov in v pristanišču iskali primerno mesto za privez ob obalo. Pred tovarno za predelavo rakov in rib je bila ob obalo privezana večja jadrnica in njihov kapitan nas je prijazno povabil, da Skokico lahko privežemo kar na njihov bok, saj na druga mesta ob obali pristajajo ribiške barke, ki tam oddajajo ulov. Pred devetimi leti sva z Miletom z Islandije jadrala do vzhodne Grenlandije, a je bilo pred obalo preveč ledu in sva se morala tri milje pred Grenlandijo obrniti in odjadrati nazaj proti Evropi. Tokrat smo do Grenlandije prijadrali ob pravem času in s prave strani, da mi je uspelo stopiti na ta največji otok na svetu. Občutil sem veselje in olajšanje, z Gregorjem, Ivom in Robertom smo se objeli in zavriskali. Kapitan jadrnice, na katero smo privezali Skokico, nam je povedal, da je pred nekaj leti samostojno in brez postanka jadral okoli obeh Amerik in za to potreboval okrog 300 dni. Da bi ta njegov dosežek veljal kot rekord, se na poti ni smel nikjer ustaviti, sidrati, uporabiti motorja in prejeti kakršnekoli zunanje pomoči. Hrano in pijačo je imel s seboj, na poti je lovil ribe in zbiral deževnico. Na ta način je prejadral tudi prelive med arktičnimi otoki Kanade, zato sem se z njim zapletel v malo bolj podroben pogovor o razmerah na severu. Kaže, da je samostojnega jadralca zdaj nekoliko bolj srečala pamet, saj je postal kapitan raziskovalne jadrnice, na kateri dela deset znanstvenikov z različnih univerz na Danskem, v Kanadi in ZDA. Ti znanstveniki proučujejo sestavo in čistost morske vode ter snega in ledu z ledenikov, zdaj pa so z jadrnico na poti po Grenlandiji in na arktične otoke Kanade. Kapitan nam je pozneje pokazal pot do policijske postaje v mestu, kjer moramo opraviti vstopne formalnosti za Grenlandijo. Policijska postaja je bila za danes že zaprta, zato smo urejanje formalnosti odložili do jutri in se sprehodili po pisanem, a zaspanem mestecu. Ljudi na mokrih cestah in ulicah skorajda ni bilo videti, lahko pa smo se prepričali, da je Grenlandija res zelena, le dreves in grmovja ni bilo videti, saj je narava tukaj za večje rastline prehladna. Po štirih dneh in pol jadranja sem bil kar precej utrujen in po vrnitvi na barko me je vzela postelja. Zbudil sem se sredi noči, ki v bistvu ni bila noč, temveč le malo bolj mračen dan. Obul sem si športne copate in si privoščil daljši tek po stezah in gričih v zaledju mesteca. Spotoma sem videl potniško ladjo, ki je opolnoči pristala v Paamiutu in ki enkrat tedensko potuje do juga Grenlandije in nazaj ter povezuje grenlandska obalna naselja z glavnim mestom Nuukom. V pristanišču je bilo živahno. V sredo smo na policiji štempljali naše potne liste, v dobro založeni trgovini nabavili hrano, Gregor in Robert sta napolnila tanke z vodo, potem pa smo se preselili še do bencinske črpalke in dotočili nafto. Z veseljem sem videl, da nafta na Grenlandiji stane le okrog 70 evrskih centov. Nafto potrebujemo tudi za ogrevanje barke in ker bencinske črpalke na Grenlandiji niso ravno za vsakim vogalom, sem se odločil, da bomo nafto poslej dotočili, kjer bo to mogoče in ne šele ko bodo tanki na barki skoraj prazni. Sredi dneva smo izpluli iz pristanišča in v sončnem vremenu ter brezvetrju uživali v panoramski plovbi ob jugozahodni obali Grenlandije. Po desetih urah plovbe in 51 miljah smo se zvečer ustavili na sidrišču Ravns Storo. Podobno smo v brezvetrju tudi v četrtek nadaljevali ob obali in več ur pluli mimo mogočnega ledenika Frederikshab Isblink, ki je v bistvu rokav osrednjega krovnega grenlandskega ledenika. Ledenik se s čelno moreno konča le nekaj kilometrov pred obalo, na obali pa so lepe plaže, ki bi jih bil vesel vsak turist, če bi bila temperatura vode in zraka tukaj vsaj za dvajset stopinj višja 😊. Za sprehode, razglede in za nočno sidranje smo se vmes na poti na sever proti Nuuku ustavljali v zalivih na otokih in ob obali Grenlandije. Veliko je otokov in otočkov ob obali, vendar smo se držali bolj na odprtem, saj so bile moje elektronske navtične karte premalo natančne in so se otoki nahajali v sivih lisah, zato se med njimi pogosto nisem upal pluti. Na nekaterih otokih, ki so bili na označenem delu kart, pa smo se vendarle spotoma ustavljali se vzpenjali na hribe nad zalivi in uživali v čudovitih razgledih na grenlandske gore. Na enem od otokov je Robert našel rogovje severnega jelena, Ivu pa je med pohodom postalo tako vroče, da se je okopal v mrzlem morju 😊. V petek nas je po dveh dneh premora osrečil veter, da smo lahko tako, kot se za jadrnico spodobi prijadrali do Nuuka, zapluli mimo tovornega pristanišča in Skokico privezali ob vlačilec v stari mestni luki. Naše druženje z Robertom in Ivom smo konec junija zaključili z večerjo v mornarskem hotelu nad pristaniščem, naslednji dan pa sta se Robert in Ivo od Skokice poslovila, na krovu pa sta se nama z Gregorjem začetek julija pridružila Katra in Miloš, nova sopotnika naslednje tri tedne na poti proti severu Grenlandije. < Labradorsko morje Nočna mora na sidrišču > Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Vstopamo v obdobje, ko se mnogi zaljubljeni v vodne radosti sprašujejo: "Je zdaj res pravi čas za nakup plovila?" Odgovor je pritrdilen, saj obstaja več razlogov, ki naredijo to obdobje idealno za vse, ki si želijo lastnega plovila. In če vam novo plovilo ne diši, ne skrbite, saj ima podjetje Moto-Nautika odlično ponudbo rabljenih plovil, ki zadovoljijo tudi najzahtevnejše ljubitelje navtike. Oglejmo si ponudbo rabljenih plovil Sessa Marine C3X IB Hard Top // letnik 2023 Cena: 489.990€ z DDV Odkrijte vrhunsko doživetje plovbe z eno izmed najbolj prestižnih plovil - Sessa C3X. To izjemno oblikovano plovilo združuje eleganco, zmogljivost in udobje, kar omogoča nepozabno izkušnjo na morju. 1. lastnik EC dolžina certifikata 9,93m Motor: 2 x 350 Hp - Volvo Penta V8 350 CE – 60ur HIGHFIELD 420 + YAMAHA F70 Cena: 24.990€ z DDV Odlično ohranjeno plovilo Highfield dolžine 4,20 m z Yamaho F40GETL(70HP) v črni barvi alu dna ter off white HYPALON tubami. Plovilo še je v tovarniški garanciji 4 leta in 9 let na tubose (tovarniška garancija) ter motor Yamaha 1+1 leto. Motor je bil aktiviran 18.7.2022. Motor ima opravljen 1. in drugi servis v letošnjem letu, vključno z menjanimi anodami. Audio set z navodili za uporabo (zvočniki Fusion, radio Clarion) Navigacija Simrad linije GO s sondo Inox barvan v črno črni nastavki za ribiške palice zadaj vstopne iztegljive stopničke zadaj elektro paket ležišča, blazine 12V vtičnice nadstandardna vgradna gas ročka yamaha 2x digitalni yamaha števci(obratomer, brzinomer) drog za vleko smučarja seadeck imitacija tikovine po tleh (pena) Brig Falcon 450 + Mercury F40/60 Cena: 12.990€ z DDV Odlično ohranjeno plovilo BRIG Falcon 450 dolžine 4,50 m z Mercury motorjem F40/60. Dodatna oprema: navigacija tenda Narejen servis in antifouling. Arhiva računov, servisa in materiala. Novomar 450 Hypalon + Mercury 50 PTO Cena: 6.950€ Dobroo ohranjeno plovilo Novomar 450 dolžine 4,50 m z Mercury 50 PTO. Plovilo je redno vzdrževano in ima vse potrebne dokumente. Primeren je za ribolov, družinske izlete ali preprosto uživanje na vodi. PROFESIONALNA PODPORA IN STORITVE // MOŽNOST NAUPA NA OBROKE Podjetje Moto-Nautika ni le prodajalec plovil, temveč tudi zagotavlja odlično podporo in storitve strankam. Njihova ekipa strokovnjakov je pripravljena deliti znanje, svetovati pri izbiri plovila in zagotoviti kakovostno servisno podporo, da boste lahko brezskrbno uživali v plovbi. Zaključimo: če ste kdaj sanjali o lastnem plovilu, je zdaj pravi trenutek za uresničitev teh sanj. Ne glede na to, ali se odločite za novo ali rabljeno plovilo, Moto-Nautika ponuja vse, kar potrebujete za nepozabno vodno izkušnjo. Ne odlašajte, preverite njihovo ponudbo že danes! 𝗭𝗮 𝗽𝗿𝗶𝗽𝗿𝗮𝘃𝗼 𝗽𝗼𝗻𝘂𝗱𝗯𝗲 𝗸𝗼𝗻𝘁𝗮𝗸𝘁𝗶𝗿𝗮𝗷𝘁𝗲: 𝗶𝗻𝗳𝗼@𝗺𝗼𝘁𝗼-𝗻𝗮𝘂𝘁𝗶𝗸𝗮.𝗰𝗼𝗺 𝗮𝗹𝗶 𝗽𝗼𝗸𝗹𝗶𝗰̌𝗶𝘁𝗲 𝗻𝗮 𝘁𝗲𝗹𝗲𝗳𝗼𝗻𝘀𝗸𝗼 𝘀̌𝘁𝗲𝘃𝗶𝗹𝗸𝗼 +𝟯𝟴𝟲 𝟰𝟭 𝟳𝟯𝟵 𝟴𝟭𝟴. Ali izpolnite obrazec: https://moto-nautika.com/#kontakt OSTALA ZALOGA PLOVIL: https://moto-nautika.com/zaloga-plovil/
Stopamo v mesec december, čas čarobnosti, drobnih presenečenj in sladkih radosti. V tej pravljični sezoni se tudi v svetu navtične mode obeta posebno doživetje za najmlajše ljubitelje morja in pustolovščin. Sveti Miklavž, znan po svoji radodarnosti in dobrotljivosti, se neustavljivo približuje. V noči na 6. december bodo mnogi otroci deležni njegove pozornosti, a tokrat bo obiskal tudi Moto-Nautiko! Naš salon bo gostil dobrega moža, ki bo z radostjo obdaril naše male mornarčke. Posebno za ta praznični trenutek so pripravili presenečenje: Miklavž bo v Moto-Nautiki podaril posebno znižanje na celotno otroško kolekcijo. To pomeni, da lahko starši najdejo kolekcijo za svoje male raziskovalce z odličnimi popusti od 1. do 5. decembra 2023. A to ni vse! Pozor, pozor – za tiste, ki že danes želijo izkoristiti priložnost in prejeti svoje darilo, so določeni izdelki iz otroške kolekcije že na voljo znižani v spletni trgovini! Zato hitro pobrskajte po spletni strani in izkoristite priložnost za nakup popolnih navtičnih daril za vaše najmlajše. »Veselimo se, da bomo skupaj z vami ustvarili nepozaben december, poln veselja, radosti in navtičnega duha!« SPLETNA TRGOVINA: https://motonautika-shop.com/ NEKAJ IDEJ IZ KOLEKCIJE DARIL: Jobe Comfort otroški rešilni jopič Pri vodnih športih sta v ospredju zabava in varnost! Zaščitite svojega otroka s tem rešilnim jopičem 100N za popolno lebdenje na vodi. Poleg tega ima ta jopič certifikat ISO 12402. Zaradi odsevnih ploščic in piščalke, ki se ne maši, je ta jopič popoln za brezskrben dan na vodi (predvsem za starše)! Redna cena: 41,90 € AKCIJSKA CENA: 29,33 € NAKUP Otroška šilt kapa YAMAHA Zaščitite najmlajše pred soncem s stilsko šilt kapo za otroke. Izdelana je iz 100-odstotnega bombaža, primerna je za otroke, opremljena je z nastavljivim trakom in notranjim trakom za vpijanje znoja, da zagotovi udobje v vročini. Odprtine omogočajo zračenje, za piko na i pa se ponaša s 3D-logotipom in tiskanim logotipom. Redna cena: 24,90 € AKCIJSKA CENA: 22,41 € NAKUP Poganjalec za otroke ATV Naj se zabavajo tudi otroci! S kul dizajnom, ki ga je navdihnila Yamaha YFM700R, je to kolo odličen način, da se otroci naučijo zabavati pri učenju ravnotežja, v zaprtih prostorih ali zunaj. popoln za uporabo na prostem trdna, lesena konstrukcija prave gume optimalno ravnovesje in zabava Redna cena: 169,90 € AKCIJSKA CENA: 152,91 € NAKUP Otroška sončna očala Polikarbonatni okvir zagotavlja lahko, a močno zgradbo, obarvana modra stekla z zaščito UV400 pa pomagajo zaščititi oči. Bela blagovna znamka Yamaha Racing na straneh doda odlično identifikacijo, črna torbica pa omogoča enostavno shranjevanje in prenašanje. Redna cena: 16,90 € AKCIJSKA CENA: 15,21 € NAKUP VSA KOLEKCIJA - SPLETNA TRGOVINA: https://motonautika-shop.com/
Svetovno znani proizvajalec gumenjakov SOLEMAR se je vrnil na tržišče v velikem slogu! Predstavil je popolnoma novo kolekcijo SOLEMAR SX, ki bo osvojila vaše srce in vas popeljala v svet nepozabnih morskih avantur. SOLEMAR SX – GUMENJAKI, KI USTVARJAJO PRESEŽKE Z najnovejšimi modeli SX 27, SX 30 in SX 34 bo vaše doživetje na morju popolno. Inovativna tehnologija, vrhunsko oblikovanje in vrhunska zmogljivost združujejo moč, slog in udobje v eno popolno celoto. ZMOGLJIVOST, KI VAS BO OSUPNILA Gumenjaki SOLEMAR SX odlikujejo izjemne plovne lastnosti in vzdržljivost, kar vam omogoča, da z lahkoto in eleganco premagujete valove in dosežete neverjetne hitrosti. Ne glede na to, ali se odpravljate na adrenalinsko avanturo ali uživate v mirnem križarjenju, vam modeli SOLEMAR SX nudijo brezkompromisno udobje. OBLIKOVANJE, KI PRITEGNE VSAKOGAR SOLEMAR SX se ponaša z edinstvenim oblikovalskim slogom, ki združuje elegantne linije, futuristične detajle in vrhunsko izdelavo. Zasnovan je tako, da izstopa med množico in vas očara s svojo izjemno privlačnostjo. UŽITEK, KI GA BOSTE OBČUTILI SOLEMAR SX vam nudi brezskrbno uživanje na morju. Prostorna notranjost, udobni sedeži in številne možnosti prilagajanja vam omogočajo, da ustvarite idealen prostor za sprostitev in zabavo z družino ali prijatelji. SOLEMAR SX – GUMENJAKI, KI POSTAVLJAJO NOVE STANDARDE Ne zamudite priložnosti, da se pridružite ekskluzivnemu klubu lastnikov SOLEMAR SX. Odkrijte najnovejše dosežke v svetu gumenjakov in se pripravite na nepozabne trenutke na morju. Zaupajte SOLEMAR SX – izbira, ki bo presegla vaša pričakovanja! Solemar SX, užitek, ki ostane. Zastopa in prodaja SPORTMAR d.o.o. http://www.sportmar.si , e-naslov: sportmar@sportmar.si
Kdo bi si predstavljal, da je to mogoče. Orka je dejansko botrovala k potopitvi jadrnice. Konec meseca oktobra se je zgodila nenavadna nesreča. V Gibraltarski ožini je orka napadla jadrnico in jo tako močno poškodovala, da se je potopila. Poljsko podjetje Morskie Mile, ki oddaja plovila, je na svoji spletni strani objavilo novico, ki bo presenetila marsikaterega navtika. Jadrnico Grazie Mama II so kot vsak teden oddali svoji stranki. Posadka je odplula iz matične luke. V Gibraltarski ožini so do njih priplavale orke, kiti ubijalci. Začeli so udarjati v jadrnico. Večina udarcev je bila usmerjena v list krmila. Napad je trajal neverjetnih 45 minut. Prišlo je do poškodbe trupa in v jadrnico je začela vdirati voda. Kapitan jadrnice je poklical reševalce, ki so prišli do mesta napada, privezali jadrnico in jo začeli vleči proti pristanišču Tanger Med v Maroku. Žal jim ni uspelo, le nekaj navtičnih milj pred vhodom v pristanišče je v jadrnico vdrla takšna količina vode, da se je potopila. Posadka je nesrečo preživela brez poškodb.
Pri eNavtiki se ves čas trudimo, da bi našim bralcem prikazali čim bolj podrobno sliko jadranskih zalivov, luk in marin. Do sedaj smo objavili že neverjetnih 500 videoposnetkov iz zraka. Vodnik po Jadranu eNavtika je začel nastajati leta 2008. Vsem, ki so se želeli podati na plovbo po Jadranu, smo želeli prikazati čim več možnosti za privez plovila ali sidranje v zalivih na nov način. Internet je bil odlična izbira. Zato smo na spletni strani začeli objavljati opise zalivov, marin in luk s številnimi fotografijami, ki povedo več kot le suhoparen opis. V vseh teh letih smo predstavili že 3000 točk. S pojavom dronov pa se je odprlo novo obzorje. Fotografije in videoposnetki iz zraka dajejo nov pogled in omogočajo, da se predčasno informiramo o posamezni lokaciji in vanjo vplujemo samozavestno. Na podlagi posnetkov lahko ugotovimo, kateri deli zalivov omogočajo varno sidranje, kakšna je okolica zaliva in kakšno zaščito nudi pred vetrovi. Zato smo leta 2015 začeli snemati lokacije s pomočjo drona in jih objavljati v sklopu Vodnik po Jadranu. Prvi objavljen video iz leta 2015 Ta teden smo na naši spletni strani objavili že 500. videoposnetek iz zraka. Tokrat smo objavili zaliv Kneža na severni strani otoka Korčula. Vsi videoposnetki so objavljeni pri posamezni lokaciji. Za ogled poiščete lokacijo in spletna stran vam takoj ponudi možnost za ogled videoposnetka. Vsi posnetki so dosegljivi tudi na posebni strani: Videoposnetki iz zraka In na našem youtube kanalu: eNavtika Kaj lahko pričakujete Pri eNavtiki smo zavezani k temu, da vam Jadran čim bolj približamo in omogočimo varno in pestro plovbo. Zato bomo videoposnetke objavljali tudi v prihodnje. Vsak teden bomo objavili najmanj en nov posnetek, mogoče tudi dva. Do naslednje poletne sezone jih bo verjetno na voljo že več kot 550. Vse predloge glede videoposnetkov in fotografij iz zraka ali predelov, ki bi jih želeli videti, lahko pošljete na urednik@enavtika.si . Vaših predlogov bomo zelo veseli.
torek, 28. november
Finska ladjedelnica Sargo je v letošnjem letu predstavila novo plovilo Sargo 45. Zaradi izjemne dovršenosti je nominirana kar za tri nagrade. Nominacije je prejela na izboru Eupropean Motor Boats Award, Best of Boats in Motorboats Award. Sargo 45 je impresivna celoletna jahta. Ima enonivojski krov, svetel salon z veliko pomično streho in stranska vrata za lažji dostop na plovilo. Pri razvoju plovila so se osredotočili na varnost posadke na krovu, udobje med plovbo in varčno porabo goriva. Za preživljanje sončnih dni na krovu je poskrbljeno z dvema prostornima sedežnima garniturama. Na premcu je v obliki črke U in na krmi v obliki črke L. V salonu in krmarnici je izjemno velik prostor za štiri osebe na prednjem sedežu, velika jedilnica za osem oseb in dobro oblikovana kuhinja. Krmarsko mesto se ponaša z dobro znano postavitvijo SARGO s funkcionalno krmilno konzolo. Podpalubje s spalnicami je na voljo v dveh izvedbah. Z dvema velikima kabinama oziroma tremi nekoliko manjšimi in dvema kopalnicama z ločenim tušem. Za pogon plovila skrbita dva pogona Volvo IPS z motorjema moči 440 KM oziroma 480 KM. Hitrost plovbe znaša do 30 vozlov. Tehnični podatki: Dolžina čez vse: 14,60 m Širina: 4,25 m Ugrez: 1,20 m Teža z dvema motorjema: 12 000 kg Kabine: 2 kabine s 4 ležišči Kabine: 3 kabine s 6 ležišči (opcija) Motor: 2×440 Motor (IPS 650) 2×480 (opcija) Hitrost plovbe: do 30 vozlov CE categorija: B-Offshore Plovila Sargo v Sloveniji zastopa Vrtinc Navtika d.o.o., tel.: 041 377 711. Predstavitev plovila
ponedeljek, 27. november
Minuli konec tedna se je v Piranskem zalivu odvilo prvo ORC odprto državno prvenstvo za dvočlanske posadke na velikih jadrnicah. Pod okriljem Jadralne zveze Slovenije sta ga organizirala Navtični klub Merkur Idrija in Wada iz Ajdovščine. Prvi plov so izvedli v petek s startom pri piranski punti ob 19. uri. Jadralci so se spopadli s skoraj tri ure trajajočo nočno plovbo v močni burji in ob visokih valovih, ki so žal terjali svoj davek, saj je nekaj jadrnic moralo odstopiti. Zaradi neugodne vremenske napovedi so organizatorji namesto sprva načrtovanega plova, ki naj bi potekal vzdolž Istre do svetilnika Sv. Ivan na Pučini in nato nazaj mimo Linjana do Portoroža, izvedli krajši plov ob slovenski obali. Burja je precej pred napovedjo z začetnih 15 vozlov zrasla na preko 25 vozlov in poskrbela za visoke valove ter posledično za obilico jadralskih težav. Med jadrnicami, krajšimi od 9,5 metra, je zmago v kategorijah ORC in OPEN osvojila jadrnica Palada iz ŠD Gibanica (posadka: Emil in Jure Jerkovič). V kategoriji nad 9,5 metra sta največ spretnosti pokazali jadrnica Joy iz JK Pirat v kategoriji OPEN (posadka: Vladimir Borštnar in Bojan Gale) ter jadrnica Mary S iz JK Portorož, ki je zmagala v kategoriji ORC (posadka: Peter in Goran Podunavac). Emil in Jure Jerkovič Drugi plov je bil – zaradi močne tramontane preko celotnega dne – izveden šele v soboto ob 21:30. Jasno vreme, zmerni veter in polna luna so postregli s popolno naravno kuliso. Prve jadrnice so v pojemajočem vetru ciljno črto prečkale v nedeljo zjutraj po več kot 5 urah plovbe. Med jadrnicami, krajšimi od 9,5 metra, se je na 1. mesto v obeh kategorijah ponovno zavihtela jadrnica Palada iz ŠD Gibanica (posadka Emil in Jure Jerkovič) in tako potrdila zmago v skupnem seštevku obeh disciplin. Med jadrnicami nad 9,5 metra je v kategoriji OPEN zmagala jadrnica Glenfield iz NK Merkur Idrija (posadka: Andrej Jereb in Jernej Drofenik), ki je v tej kategoriji dosegla prvo mesto tudi v skupnem seštevku. V kategoriji ORC open je v drugem plovu in v skupnem seštevku zmagala posadka jadrnice Mary S (Peter in Goran Podunavac) iz JK Portorož. Brata Peter in Goran Podunavac sta tako osvojila prvi naslov državnih prvakov v kategoriji ORC za dvočlanske posadke na jadrnicah nad 9,5 m dolžine, medtem ko zaradi premajhnega števila udeleženih jadrnic v kategoriji do 9,5 m naslova državnega prvaka organizatorji niso mogli podeliti.