Vir: eNavtika

sreda, 19. avgust

RumenoeNavtikapred 89 dnevi
Zavod YouSea in podjetje BAUHAUS Slovenija sta v Morski oazi postavila tretjo in četrto podvodno strukturo. Neptun in Mytilus predstavljata nov korak pri razvoju večtrofične akvakulture, pri kateri se različne skupine morskih organizmov gojijo skupaj in se med seboj dopolnjujejo. Gre za raziskovanje rešitev, ki bi lahko prispevale k bolj odpornemu in trajnostnemu gojenju morskih organizmov v spreminjajočih se razmerah Jadranskega morja, ter za ocenjevanje potenciala takšnih struktur za obnovo in ustvarjanje novih habitatov, naseljevanje morskih organizmov in ohranjanje morske biotske pestrosti. Morska oaza se nahaja v gojitvenem območju in ribolovnem rezervatu pri Seči, kjer Zavod YouSea s podporo svojega glavnega sponzorja BAUHAUS Slovenija razvija pristope trajnostne večtrofične akvakulture ter spremlja naseljevanje in razvoj morskih združb. Po strukturah Morska oaza Piran in Cladocora sta bili letos postavljeni še Neptun in Mytilus , tako da Morsko oazo zdaj sestavljajo štiri podvodne strukture. G. Samo Kupljen , direktor BAUHAUS Slovenija, Hrvaška, Bolgarija in Srbija je ob tej priložnosti povedal: »V podjetju BAUHAUS verjamemo, da je podpora trajnostnim projektom najbolj smiselna takrat, ko odpira prostor za nova znanja, raziskovanje in iskanje rešitev za prihodnost. Skrb za okolje in ohranjanje biotske raznovrstnosti sodita med temeljne vrednote našega delovanja, za katerimi kot podjetje trdno stojimo. Morska oaza je odličen primer projekta, ki sledi tem načelom, zato smo ponosni, da kot partner Zavoda YouSea že od samega začetka sodelujemo pri njenem razvoju. V vseh teh letih smo za projekt namenili že več kot 138.000 evrov , pri tem pa nam je še posebej pomembno, da prispevamo k boljšemu razumevanju in ohranjanju slovenskega morja, ki predstavlja pomemben in dragocen del našega naravnega okolja.« Morska oaza je bila zasnovana z namenom razvoja in raziskovanja pristopov trajnostne večtrofične akvakulture. Hkrati omogoča spremljanje, kako podvodne strukture vplivajo na naseljevanje morskih organizmov in razvoj morskih združb ter kakšen potencial imajo za podporo ohranjanju morske biotske pestrosti. Ker v velikem delu slovenskega morja prevladuje mehko, muljnato dno, je naravne trdne podlage, na katero se lahko pritrdijo številni morski organizmi, razmeroma malo. Podvodne strukture v Morski oazi zato zagotavljajo dodatne trdne površine za naseljevanje, njihova razgibana oblika pa ustvarja tudi različna zavetja in mikrohabitate za morske organizme. Z novima strukturama se možnosti primerjalnega raziskovanja v Morski oazi še širijo, saj lahko spremljamo vpliv različnih oblik, materialov in načinov gojenja na naseljevanje organizmov in razvoj morskih združb ter raziskujemo njihov potencial za ohranjanje biotske pestrosti in razvoj bolj odpornih in trajnostnih oblik marikulture. Neptun: kako različni materiali vplivajo na naseljevanje morskih organizmov? Tretja struktura v Morski oazi je dobila ime Neptun po rimskem bogu morja. Ime se obenem navezuje tudi na BAUHAUS-ovo blagovno znamko namakalnih sistemov NEPTUN, saj je sredstva za razvoj in postavitev strukture, tako kot za prvo in drugo strukturo, v celoti zagotovilo podjetje BAUHAUS Slovenija. Neptun po svoji obliki spominja na morskega ježka. Sestavlja ga stabilen polkrožni podstavek s premerom 1,42 metra, na katerega so pritrjene snemljive palice oziroma »bodice«, dolge od 3 do 5 metrov. Posebnost strukture je prav raznolikost teh bodic. Izdelane so iz različnih materialov, primernih za uporabo v morskem okolju, med drugim iz železa, bambusa, lovorja in akacije. To bo Zavodu YouSea omogočilo primerjavo vpliva različnih materialov na pritrjevanje in dinamiko naseljevanja morskih organizmov. Snemljiva zasnova hkrati omogoča lažje pregledovanje, vzdrževanje, vzorčenje in znanstveno spremljanje razvoja organizmov. Luknje v osrednjem delu podstavka poleg tega, da omogočajo pritrjevanje bodic, ustvarjajo tudi manjša zavetja in mikrohabitate, ki jih lahko uporabljajo številni manjši morski organizmi. »Neptun nam predvsem omogoča primerjavo različnih pristopov pri zasnovi podvodnih struktur. Njegova posebnost je tudi v tem, da zaseda razmeroma majhno površino morskega dna, dolge bodice pa hkrati zagotavljajo veliko dodatne površine za pritrjevanje in naseljevanje morskih organizmov in veliko zavetji. Znanje, ki ga bomo pridobili, bo pomembno za nadaljnji razvoj Morske oaze in iskanje rešitev, ki bodo hkrati podpirale večtrofično akvakulturo in ustvarjale prostor za morsko življenje,«  pojasnjuje dr. Irena Fonda, direktorica in ustanoviteljica Zavoda YouSea. Mytilus: lahko klapavice pred poletno vročino zaščitimo globlje pod gladino? Četrta struktura, M ytilus , je dobila ime po sredozemski klapavici ( Mytilus galloprovincialis ), eni pomembnejših filtratorskih vrst v našem morju ter indikatorju stanja morskega okolja, ki jo pri nas že desetletja gojimo in je tudi pomemben del naše prehrane in tradicije. Struktura je bila razvita v okviru projekta TEAMFORADRIS , v katerem raziskovalci med drugim preučujejo dejavnike, povezane z množičnimi pogini klapavic, ter iščejo možne rešitve za njihovo gojenje v razmerah, ki jih vse bolj zaznamujejo visoke temperature morja ter pritiski plenilcev in invazivnih vrst. Mytilus je podvodna gojitvena struktura v obliki kocke dimenzij 4,2 × 4,2 × 4,2 m. Sestavljena je iz železnih nosilnih palic, na katere so pritrjene snemljive vrvi, mrežice, košare in druge nosilne enote, namenjene pritrjevanju in rasti klapavic ter drugih morskih organizmov. Ker je posamezne elemente mogoče po potrebi premikati, odstranjevati, zamenjati ali nadgrajevati, lahko strukturo prilagajamo različnim raziskovalnim ciljem, vrstam organizmov in razmeram v morskem okolju. Pomembna razlika v primerjavi z običajnimi načini gojenja klapavic je globina. Mytilus leži na morskem dnu na približno 12 metrih globine, medtem ko se klapavice pri običajnih načinih gojenja praviloma gojijo na vrveh oziroma v visečih mrežicah ali »reštah«, pritrjenih na plovke bližje površini. Prav površinski sloji morja so poleti najbolj izpostavljeni segrevanju, visoke temperature pa predstavljajo enega pomembnih dejavnikov, povezanih s pogini klapavic. Z novo strukturo bomo zato preverjali, ali bi gojenje klapavic globlje pod morsko gladino, kjer so temperaturne razmere v poletnih mesecih lahko ugodnejše in stabilnejše kot bližje površini, izboljšalo njihovo preživetje v obdobjih poletne vročine. Mytilus je tako pilotna struktura za preizkušanje drugačnih pristopov k podvodnemu gojenju, ki bi lahko v prihodnosti prispevali k prilagajanju akvakulture na segrevanje morja. Dolgoročno spremljanje morskih združb Zavod YouSea v Morski oazi razvija pristope trajnostne večtrofične akvakulture ter spremlja naseljevanje in razvoj morskih združb v naravnem okolju. V tej fazi še ne gre za klasično proizvodno gojenje in pobiranje organizmov. Organizmi, ki se na strukture naselijo naravno ali jih nanje namestimo za gojenje, postanejo del spreminjajočega se podvodnega ekosistema. S spremljanjem njihove rasti, preživetja, medsebojnih odnosov in sprememb skozi čas pridobivamo znanje o tem, kako bi lahko takšne podvodne strukture v prihodnje uporabljali za trajnostno gojenje morskih organizmov. Na fotografiji z leve proti desni: Lean Fonda, Irena Fonda, Diana Lorena Rico Velez, Hana Hanžek-Turnšek, Lara Valentić in Jurij Kavčnik…ekipa Zavoda YouSea Podoba struktur se skozi čas nenehno spreminja. Školjke, spužve, plaščarji, mnogoščetinci, mahovnjaki in drugi pritrjeni organizmi se lahko razrastejo in postanejo hrana ribam ali drugim plenilcem. Pojavijo se nove vrste, druge izginejo. Prav ti naravni odnosi med organizmi na različnih prehranskih ravneh nam pomagajo razumeti, kako se morske združbe razvijajo in odzivajo na spremembe v morskem okolju. Podjetje BAUHAUS Slovenija Morsko oazo podpira od njenega nastanka in je v celoti financiralo postavitev prvih treh struktur – Morske oaze Piran, Cladocore in Neptuna. Podjetje je s 15-odstotnim deležem podprlo tudi postavitev strukture Mytilus, preostalih 85 odstotkov sredstev za njeno postavitev pa je bilo zagotovljenih v okviru projekta TEAMFORADRIS , ki ga podpira program Interreg IPA ADRION. Foto: Borut Furlan in Danej Benulič
RumenoeNavtikapred 89 dnevi
Od 26. do 30. avgusta 2026 bo Ptujsko jezero ponovno v znamenju navtike. Navigator Ptuj Group vabi na že 16. Vikend navtike – pet dni, namenjenih vsem ljubiteljem plovil, vodnih doživetij in navtičnih novosti. Tudi letošnji Vikend navtike bo obiskovalcem ponudil možnost, da si različne tipe plovil ogledajo, ter jih v okviru testnih voženj tudi preizkusijo na vodi. Od športnih modelov do udobnih družinskih plovil Na testnih vožnjah bodo obiskovalcem na voljo: Quarken 27 T-Top Yamarin 80 DC Yamarin 67 DC Marinello 590 Cabin Marinello Eden 590 Gre za različne koncepte plovil, zato je dogodek odlična priložnost za vse, ki razmišljajo o nakupu in želijo neposredno primerjati njihove vozne lastnosti, razporeditev prostora in občutek za krmilom. Posebej bo predstavljen tudi Nuova Jolly 850 XL , ki bo obiskovalcem omogočil vpogled v svet zmogljivih in prostornih RIB plovil. Yamaha – moč, tehnologija in užitek na vodi Pomemben del Vikenda navtike bo tudi letos namenjen znamki Yamaha . Vsa plovila bodo opremljena z najnovejšimi Yamaha motorji, predstavljena pa bo tudi vsa Yamahina navtična tehnologija in rešitve. Za vse, ki izbirate novo plovilo, motor ali jet-ski, bo na dogodku prisotna ekipa Navigator Ptuj Group, ki vam bo svetovala pri izbiri ustreznega modela, motorja, opreme in konfiguracije glede na vaše želje ter način uporabe. EKSKLUZIVNO: test Yamaha WaveRunnerjev Za vse, ki si želijo nekoliko več hitrosti, adrenalina in športnega doživetja na vodi, letos pripravljamo še nekaj posebnega – ekskluzivno možnost testiranja Yamaha WaveRunnerjev oziroma jet-skijev na Ptujskem jezeru. Obiskovalci bodo lahko iz prve roke občutili pospeške, okretnost in vozne lastnosti Yamahinih vodnih skuterjev ter spoznali tehnologijo, zaradi katere je vožnja z WaveRunnerjem povsem drugačno doživetje na vodi. {gallery}16-vikend-navtike-na-ptujskem-jezeru{/gallery} V živo tudi wrapping plovil in avtomobilov Letošnji dogodek prinaša še eno zanimivo novost. V sodelovanju z Luxshield Yacht Wraps bodo predstavili tudi wrapping plovil in avtomobilov – sodoben način spremembe videza in dodatne zaščite površin brez klasičnega barvanja. Obiskovalci bodo lahko v živo spoznali postopek, materiale in možnosti individualizacije ter videli, kako lahko kakovosten wrapping popolnoma spremeni podobo plovila ali avtomobila. Pet dni navtike na Ptuju Vikend navtike je skozi leta postal tradicionalno srečanje naših strank, partnerjev in vseh, ki jih navtika preprosto navdušuje. Tudi letos želimo ustvariti sproščeno okolje, kjer je dovolj časa za ogled plovil, pogovor ter strokovno svetovanje. 16. Vikend navtike bo potekal od 26. do 30. avgusta 2026 na Ptujskem jezeru. Če razmišljate o svojem prvem plovilu, menjavi obstoječega ali pa želite preprosto doživeti najnovejša plovila in Yamaha WaveRunnerje v akciji, vas vabimo, da nas obiščete. Pridite, sedite za krmilo in doživite navtiko tam, kjer šteje največ – na vodi. Za dodatne informacije in rezervacijo termina za testno vožnjo: Navigator Ptuj Group 📞 040 440 460 ✉️ info@navigator-ptuj.si www.navigator-ptuj.si Se vidimo na Ptujskem jezeru!
RumenoeNavtikapred 89 dnevi
Veter se je popoldne z dvajsetih dvignil na trideset vozlov, valovi 3–4 m in jadranje je bilo seveda živahno. Avtopilot mi je zadnje dni dobro delal, danes pa so bili valovi preveliki in sem po nekaj dneh premora spet moral krmariti ročno. Dolgčas mi vsekakor ni bilo. V ponedeljek popoldne sva s Skokico prijadrala do Port Moresbyja, glavnega mesta Papue Nove Gvineje. Prehod med koralnimi grebeni v laguno je na moji elektronski navtični karti dovolj dobro narisan in tudi na morju se je dobro videlo, kje se oceanski valovi na grebenih ne penijo, zato vplutje v laguno ni bilo zelo stresno. Veter je bil tudi v laguni močan, valovi pa so se na zunanjih grebenih razbili in morje je bilo mirno. V Port Moresbyju sem načrtoval počitek in nabavo hrane, saj mi na Salomonovih otokih pred odhodom ni uspelo dobiti jabolk, čipsa in jogurtov. Po radijski postaji sem najavil svoj prihod v marino, a so mi rekli, da moram najprej pri oblasteh opraviti vstopne formalnosti, preden mi lahko dovolijo vplutje v marino. Povedali so mi, da sem uradnike za danes zamudil, in svetovali, naj do jutri počakam na sidrišču pred marino. Poleg obiska trgovine sem načrtoval tudi dopolniti zalogo nafte na barki, kaže pa, da bom na spisek moral dodati še popravilo motorja, saj sklopka odpoveduje poslušnost. Ob manevriranju pri sidranju sem imel težave propeler spraviti v pogon in je menjalnik ob prestavljanju ročke za pogon naprej ali nazaj ubogal šele ob petem ali desetem poskusu. Pristajanje v marini s tako nezanesljivo delujočim menjalnikom ne bo enostavno in bom morda potreboval pomoč. Upam, da mi urejanje formalnosti jutri ne bo vzelo preveč časa. Med čakanjem sem na internetu prebral nekaj poročil jadralcev, ki so tukaj opravljali vstopne formalnosti, in videl, da je normalen čas za to dva dni in da uradniki niso najbolj prijazni. Tega prej nisem nikjer zasledil, sicer sem morda ne bi prišel. Začel sem že študirati prehod skozi Torresov preliv in avstralske vstopne predpise ter možnosti za nakup nafte in hrane na Thursday Islandu. Zamislil sem si plan B, če bodo formalnosti jutri preveč zamudne in bom moral na carinike predolgo čakati. Čez noč se bom dovolj spočil in če mi bo sklopka na motorju prijela in bo menjalnik deloval, bom jutri dvignil sidro in brez opravljanja formalnosti izplul iz pristanišča. Cariniki in imigration uradnik so me v torek pustili čakati na njihov prihod na barko dober dan, da bi opravil vstopne formalnosti. Po radijski postaji sem jih večkrat poklical, a so svoj prihod le prestavljali iz ure v uro. Krepko so preizkušali moje živce in potrpljenje. Le »biosecurity« je svoj pregled in izdajo dokumenta opravil kar na daljavo po računalniku in mailu. V roke sem ravno spet prijel radijsko postajo, da bi oblastem javil, da imam čakanja dovolj in da odhajam, ko sta se popoldne s čolnom na barko pripeljala dva carinika. Povedala sta, da sta imela veliko dela v pristanišču, zato sta zamudila. Raje nisem pokazal, da sem jezen, da ne bi še bolj zapletel vsega skupaj. Carinika sta bila prijazna in sta takoj začela s pregledom barke, a nista pretiravala z razmetavanjem. Potem smo izpolnili nekaj obrazcev in carinika sta se poslovila. Rekla sta, da grem zdaj lahko z barko v marino, a moram tam počakati še na »imigration«, da končam z vstopnimi formalnostmi. Dvignil sem sidro in po nekaj poskusih mi je uspelo barko spraviti v pogon. V marino sem vplul počasi, našel prosto mesto ob pomolu in sklopka na motorju je po prestavitvi v vzvratno prestavo še dovolj zgodaj prijela, da se nisem zaletel v pomol. Dva »marinerota« sta mi pomagala Skokico privezati in lahko sem si oddahnil. Na zadnjega uradnika sem čakal skorajda do večera, da sem končal z vstopnimi formalnostmi. Hkrati sem pri oblasteh tudi že najavil svoj odhod za naslednji dan. Med čakanjem sem se na pomolu pogovarjal z Brianom, starejšim tukajšnjim jadralcem in se dogovoril, da me zvečer z avtom zapelje do bližnjega supermarketa, da me ne bi na poti oropali. Povedal je, da je zvečer v mestu dosti kriminala, zato sprehod po mestu ni varen. Papuanski kraljevski jahtni klub, katerega lastniki so tukajšnji jadralci, je razkošna in prestižna marina, varovana z ograjami in varnostniki. Nekakšen varen otok v nevarnem mestu. Po opravljenih formalnosti sem šel na tek ob obali in po mestu in nato zvečer še z Brianom v zelo dobro založeno trgovino, kjer sem nakupil hrane za en mesec jadranja. Veliko sem nakupil sadja, jogurtov, salam, solate … Tudi čipsa je zdaj spet zadosti na barki. Večer sva z Brianom zaključila v restavraciji nad marino, ki si jo bom, poleg dobre hrane, zapomnil predvsem po potresu, ki je kar dolgo in v več navalih majal tla in stresal streho nad našimi glavami. Stavbe so potres prestale brez vidnih posledic. Brian mi je povedal, da cunamiji tukaj ne delajo škode, saj zunanji grebeni in otoki pristanišče dobro ščitijo pred odprtim morjem. < Papua Nova Gvineja Nadaljevanje 1.9.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
RumenoeNavtikapred 89 dnevi
V Novalji na otoku Pagu sta ponoči zgoreli dve plovili. Ob 2.50 uri ponoči so v prostovoljnem gasilskem društvu Novalja na otoku Pagu prejeli klic, da je zagorelo v suhi marini. Na intervencijo se je takoj odpeljalo šest gasilskih vozil z 18 gasilci. Požar je zajel dve plovili. Gasilcem je uspelo požar omejiti, da se ni razširil na druga plovila in stavbe v neposredni bližini. Boj z ognjenimi zublji je trajal dve uri. V požaru sta bila poškodovana motorni čoln Sea Ray 260 Sundancer dolžine 8 m v lasti hrvaškega državljana in motorna jahta Madingo, katere nadgradnja je popolnoma pogorela. Vir: DVD Novalja
RumenoeNavtikapred 89 dnevi
Prejšnji teden se je četverica portugalskih turistov odpravila z gumenjakom dolgim vsega 1,5 m iz kampa na severni strani Senja proti luki Senj. Kmalu se je za njimi izgubila vsaka sled. Prijateljica portugalskih turistov je poklicala na pomoč ob 4.41 uri zjutraj. V reševalno akcijo so se takoj vključila plovila luških izpostav Novi Vinodolski, Senj in luške kapitanije Reka. V tem času je na območju pihala močna burja, ki je v Velebitskem kanalu dosegala hitrosti čez 60 vozlov, valovi pa so v višino merili več kot 3 m. Reševalna plovila so majhen napihljiv gumenjak našla malo pred otokom Krkom. Ker so bile razmere za iskanje nemogoče, so se morala nekatera reševalna plovila umakniti v zavetrne zalive. V akcijo reševanja so vključili letalo Pilatus PC-9. Prve pozitivne novice reševalne akcije so sporočili ob 11.45. Eno izmed brodolomk so našli 0,4 nmi pred zalivom Butinj. Bila je vidno izčrpana, a k sreči nepoškodovana. Ob 13.40 so našli drugo osebo med zalivom Ogrul in rtom Glavina. Naslednji dan, 13. avgusta 2026, ob 08.08 so reševalci sporočili žalostno novico. Pred otokom Krkom so našli truplo tretjega člana posadke. V akcijo reševanja so vključili še uslužbence Policijske postaje Crikvenica in Gorsko reševalno službo. Ker jim do 16. avgusta 2026 ni uspelo najti četrtega člana posadke, so akcijo ustavili. Pogrešanega bodo iskali le še v okviru rednih aktivnosti. Akcijo iskanja in reševanja v reškem in senjskem akvatoriju, torej na širšem območju severnega dela Velebitskega kanala, je MRCC Reka izvajala v sodelovanju s pristojnimi luškimi kapitanijami na Reki in v Senju, pripadajočimi luškimi izpostavami, Postajo pomorske in letališke policije na Reki, Obalno stražo RH, ob vključitvi pripadnikov Hrvaške gorske reševalne službe ter skoraj vseh udeležencev pomorskega prometa na območju izginotja, ki so bili prek obalnih radijskih postaj redno obveščani in pozivani k okrepljenemu opazovanju. Poleg površinskega iskanja je bilo v akcijo vključeno tudi zračno preiskovanje, z enotami Obalne straže RH in Policije. Udeleženci akcije so morali vložiti dodatne napore pri izvajanju načrta iskanja pogrešanih, saj so v prvih treh dneh na morju vladale neugodne vremenske razmere, spremljane z močnimi sunki burje in visokimi valovi. Kljub velikemu angažmaju in požrtvovalnosti, ki so ju v intenzivni iskalni akciji izkazali vsi sodelujoči, zadnjega pogrešanega do danes žal niso našli, zato je MRCC Reka izdala ukaz o prekinitvi nadaljnjih iskalnih in reševalnih ukrepov. Za pogrešanim se bo odslej nadaljevalo iskanje v okviru rednih nadzorov pomorskega prometa, ki so v pristojnosti Luške kapitanije Reka in pripadajočih izpostav.
RumenoeNavtikapred 89 dnevi
Enak DNK. Nova energija. Odločen slog za vse, ki imajo radi morje. Obstaja generacija, ki morje doživlja povsem drugače: bolj svobodno, bolj aktivno, bolj navezano na občutke. Za to generacijo prihaja nova era linije Cap Camarat. Z energičnim, samozavestnim in izrazito sodobnim slogom je Cap Camarat 6.0 CC ustvarjena za popolno doživetje morja: morske aktivnosti, trenutki čistega užitka in neskončni dnevi na vodi vas čakajo. Čoln, ki se prilagodi vašim željam S standardnim motorjem 115 KM in enostavnim upravljanjem je Cap Camarat 6.0 CC dostopna vsem, ki imajo radi morje – ne glede na izkušnje ali proračun. Zadnje kopalne ploščadi, fiksne klopi z integriranimi shranjevalnimi prostori v kokpitu ter stranišče v sprednji konzoli: vse to čoln spremeni v plavajočo bazo za aktivnosti, prilagodljivo vašim potrebam in željam. Iščete vznemirljive občutke? Motor 150 KM je ustvarjen za vas … več moči, več užitka in ista ljubezen do morja. Nova podpisna estetika Cap Camarat, z ohranjeno dediščino Slogi se spreminjajo. Identiteta ostaja. Ozek trup in koničast premec ohranjata vse, kar je linijo Cap Camarat naredilo legendarno: izjemne plovne lastnosti, varno plovbo za družino in prijatelje ter odlične zmogljivosti za nepozabna doživetja na morju. S krmilno konzolo v polni širini s panoramskim pogledom, navdihnjeno po modelu Cap Camarat 9.0 CC , ter veliko kabino s shranjevalnimi prostori, dostopnimi s premca, vas Cap Camarat 6.0 CC sprejme na krov v svet, kjer je vsak detajl zasnovan za popolno svobodo na morju. Zasnovana za uživanje v vsakem trenutku S svojimi kompaktnimi dimenzijami, prilagojenimi evropskemu trgu, Cap Camarat 6.0 CC odpira nove obzore. Ta 6‑metrski čoln, primeren za prevoz na prikolici, je zasnovan tako, da gre tja, kamor greste vi. Na krovu vas čakajo izjemna funkcionalnost in številne inovacije: Aqua Top , pametna rešitev za podaljšanje sproščenih trenutkov na sidru; ambience pack , navdihnjen po večjih modelih; ter nova barva trupa Light Blue in oblazinjenje Baltic/Iceberg . Toliko novosti, ki utelešajo isto energično dušo – za ljubitelje morja vseh generacij. Tehnični podatki: Dolžina čez vse: 5,94 m Višina nad vodno linijo: 1,84 m CE kategorija: C-7/D-7 Cena: 27.450 EUR Plovilo bo premierno predstavljeno na salonu plovil La Rochelle Boat Show v Franciji. V Sloveniji zastopa in prodaja: Just Perfect Yacting Center info@justperfect.si www.justperfect.si 00386 51 604 395