Vir: eNavtika
sreda, 21. februar
V srcu severnoevropske pomorske tradicije Helsinški mednarodni navtični sejem Vene Båt vsako leto združuje navdušence nad plovili in navtiko. Medtem ko sejem praznuje svojo bogato dediščino in inovacije z več kot 400 razstavljenimi plovili in skoraj 70.000 obiskovalci, letos posebno pozornost pritegne Saxdor 400 GTO/GTC, ki je bil razglašen za »Motorboat of the Show«. To priznanje Saxdor 400 ni le prestižno, ampak tudi potrjuje, da je sejem Vene Båt več kot le razstavni prostor; je prizorišče, kjer inovativnost in kakovost presegata pričakovanja. Saxdor 400 z zmago poudarja, da je tudi Vene Båt odskočna deska za oblikovalce in proizvajalce čolnov, ki želijo svoje novitete predstaviti svetu. Več o plovilu Saxor 400 . Več informacij pri slovenskem prodajalcu Saxdor, Vrtinc Navtika , tel: +386 41 699 325 .
Tretji regatni dan v Atenah na evropskem prvenstvu za ILCA se je ponovno začel neobetavno, a se je veter popoldne le dovolj okrepil, da so jadralci obeh olimpijskih razredov, ženskega ILCA 6 in moškega ILCA 7, uspeli odjadrati po dve regati. Žan Luka Zelko, ki za Slovenijo lovi olimpijsko normo, je jadral odlično. Prvi današnji plov je končal na 6. in drugega na 5. mestu v skupini, s tem pa je v skupni razvrstitvi na 4. mestu v konkurenci 136 jadralcev. Tudi mladinka Alenka Valenčič v ILCA 6 je danes v močni članski konkurenci opravila izvrsten nastop in v prvi današnji regati prijadrala celo na drugo mesto v skupini. V drugem plovu je končala na 28. mestu, skupno je zdaj 31. med 110 jadralkami. Žan Luka Zelko: “Za nami je dolg dan. Na vodo smo šli že zjutraj, ampak ni bilo vetra in smo se vrnili. Ob dveh popoldne smo šli ponovno poskusit srečo in imeli nekoliko več vetra. Uspeli smo izpeljati dva plova in uspel sem odjadrati konstantno, kar je bil tudi cilj. V teh zelo zahtevnih pogojih je pomembno biti v ospredju in ne delati prevelikih napak, to mi je danes uspelo, tako da lahko rečem, da pozitivno gledam naprej. Pred nami so še trije dnevi in borba se nadaljuje. Vse gre po planu in fokusiran sem dalje.” Trener mladincev Jakob Božič je povzel prve tri regatne dni ženskega ILCA 6 in ocenil Alenkino jadranje: “Za nami so trije dnevi jadranja v zahtevnih pogojih in kar nekaj ur smo prebili na morju v čakanju na veter. Prvi dan Alenka ni najbolje startala, prišla na prvo bojo okoli 30. mesta, potem skozi regato pridobivala in bila v zadnji krmi okoli 20. mesta. Potem pa je veter obrnil v drugo stran in ji pobral pet, šest mest. Na koncu je veter obrnil še za 180 stopinj in končale so v nič vetra. Včeraj so nam prekinili eno regato, v kateri je bila Alenka v prvi krmi, torej na polovici regate, na četrtem mestu, a je potem veter padel. Po tem včeraj nismo več jadrali. Danes smo imeli dve regati, v prvi je Alenka solidno startala, se očistila in se potem s svojo hitrostjo prebila v ospredje. Že na prvi boji je obrnila kot četrta, v prvi krmi prehitela še dve tekmici in končala kot druga. V drugem plovu je slabo startala, zato je bila primorana obrniti v slabšo stran. Prvo bojo je obrnila kot 30., potem se je prebila do 20. mesta, a je na zadnji boji prišlo do zapleta med puncami in zgubila je šest, sedem bark. Škoda, da nismo danes naredili še enega plova, saj bi šla potem direktno v zlato skupino. Jutri predvidevamo, da bo start zjutraj, in upajmo, da naredimo eno do dve regati. Potem nas bodo razdelili v skupine in nadaljujemo.” V ILCA 6 jadra tudi Lin Pletikos, ki je današnja plova končala na 30. in 31. mestu v skupini, skupno je na 74. mestu. V ILCA 7 jadrata tudi mladinca Luka Zabukovec in Benjamin Aganovič. Luka Zabukovec je prijadral na 27. in 19. mesto in je skupno 67., Benjamin Aganovič pa na 30. in 33. mesto v skupini in je skupno 103. Moška flota ILCA 7 ima odjadrani dve veljavni regati, ženska ILCA 6 pa tri. Za veljavnost evropskega prvenstva so potrebne štiri regate.
torek, 20. februar
Ponoči smo barko privezali pred ladjedelnico na isto mesto, kot smo ga dva dni prej zapustili. Čisto vseeno je bilo, ali sem prijazen ali pa se jezim. Učinek je bil isti, nič nisem dosegel. Popoldne so na voziček na tirnicah postavili podstavek in ga s pomočjo bagra nekako spravili v vodo, da smo potem Skokico zapeljali na podstavek in privezali na nosilne drogove. V ponedeljek zjutraj, ko je bila plima dovolj visoka za dvig barke iz vode, so se mi v ladjedelnici začela dogajati nova razočaranja. Najprej sem videl, da stojala za jadrnico še niso pripravili, potem so rekli, da na stojalo ne bodo namontirali podstavka za krmni del barke, ker to po njihovem mnenju ni potrebno, potem so rekli, da Skokice ne bodo potegnili iz vode ob jutranji plimi, temveč ob popoldanski, kar je pomenilo, da bo zamuda pri popravilu krmila še za en dan daljša. Barko so potem začeli počasi vleči iz vode, da je večina teže barke slonela na kobilici. Bolj kot so barko vlekli iz vode, bolj se je dvigovala spredaj in nagibala nazaj, dokler vrli delavci in »pametni« šefi niso spoznali, da tako ne bo šlo, saj je težišče barke preveč za kobilico, zadaj pa ni bilo opore in je kazalo, da se bo barka s podstavkom vred prevrnila nazaj. Na to sem jih opozarjal vsak dan nekajkrat, pa so se mi posmehovali. Barko so zapeljali nazaj v globljo vodo in jo odvezali s podstavka. Minil je še en dan, ki se je začel z upanjem in končal v brezupu. Celo Miloš, ki je bil vse dni optimističen in je verjel, da bomo krmilo v Aasiaatu lahko popravili, mi je rekel, da tukaj slabo kaže in da se naj čim prej posvetim planu B. Dokončno sem spoznal, da ob tolikšni površnosti, neorganiziranosti in anarhiji, ki vlada v tej ladjedelnici, tukaj samo izgubljamo čas. Nameraval sem se posloviti od Aasiaata, pa je do mene prišel šef ladjedelnice in rekel, da bodo do jutra predelali podstavek in Skokico zjutraj zagotovo potegnili iz vode in mi potem pomagali pri popravilu krmila. Nisem imel nobenega razloga, da bi mu verjel, a sem vseeno pristal na to ponudbo. Samemu sebi sem se zdel idiot … vendar … upanje umira zadnje. Zvečer smo šli na večerjo v mornarski hotel pri ladjedelnici in si poskušali dvigniti razpoloženje ob lokalnih grenlandskih jedeh. Čutil sem, da moji sopotniki postajajo nestrpni. Obljubil sem jim, da je torek zadnji dan, ki ga bomo preživeli v Aasiatu, tako ali drugače. V torek zjutraj podstavek še ni bil pripravljen. Nekaj vajencev je postopalo naokoli in nekdo je varil nastavke, da bi nosilci zadnjega dela podstavka lahko prišli nižje pod trup krmnega dela barke in bi tako prevzeli del teže za kobilico. Jutranja plima je že dosegla višek in podstavek je dobival obetavnejšo obliko, a še ni bil gotov. Na železno konstrukcijo so potem dodali lesene tramove, na katere naj bi v vodi zapeljal barko, da bi poleg kobilice prevzeli del teže trupa, vendar so vse skupaj postavili preveč na ozko, da bi med nosilne tramove lahko zapeljal barko. Povedal sem jim, da je to preozko, pa so vse skupaj na hitro malo razširili in voziček potem s pomočjo bagra potisnili v vodo. Vmes je že nastopila oseka in voda se je v dveh urah znižala že za dva metra, zato jim vozička ni uspelo potisniti v dovolj globoko vodo. S Skokice sem jim dal dve dolgi vrvi, da so ju privezali na voziček s podstavkom in smo ga potem s pomočjo 75 konjev motorja na naši barki zvlekli v globoko vodo do konca tirov, kjer sem poskušal zapluti na podstavek. Žal ni šlo, ker so bili nosilci na podstavku spredaj še vedno preveč skupaj, da bi lahko z barko zaplul dovolj globoko daleč na podstavek. S Skokico smo zapluli stran od podstavka in čakali v globoki vodi, medtem ko so delavci voziček s pomočjo vitla zvlekli iz vode in razširili tramove in nosilce na podstavku. In potem so poskušali voziček s podstavkom še enkrat spraviti v vodo, pa jim ni uspelo niti z bagrom, niti s pomočjo motornega čolna, niti ne s pomočjo našega motorja. In potem sem dokončno obupal …, vsaj pet dni prepozno. Poklical sem v ladjedelnico v Sisimiutu in jih vprašal, ali še imam možnost za dvig barke in popravilo čez dva dni. Šef ladjedelnice mi je rekel, naj se vse dogovorim z lastnikom avtodvigala. Lastnik avtodvigala mi je potem rekel, da edino možnost vidi, da bi barko iz vode lahko dvignil v četrtek dopoldne, ko bo plima dovolj visoka in jo nazaj v vodo postavi najpozneje v petek sredi dneva. Barka bo takrat morala iti nazaj v vodo, ne glede na to, ali bo krmilo popravljeno ali ne, ker dvigalo potem nujno potrebuje na drugem mestu. Zagotovil mi je, da ima izkušnje z dvigovanjem jadrnic in da ima ustrezne nosilne pasove za dvig barke. »In cena?«, sem ga vprašal. »500 evrov na uro uporabe dvigala,« je bil odgovor. »Mene zanima, koliko bo stalo vse skupaj,« sem želel bolj uporaben odgovor. »Po navadi porabimo 3 do 4 ure za dvig in spust skupaj, če ni kakšnih dodatnih zapletov.« Potrdil sem mu dogovor in zagotovil, da bomo v dnevu in pol prišli v Sisimiut. Drugega mi tudi ni preostalo in to je bila moja zadnja možnost, da ohranim upanje v nadaljevanje poti proti Arktiki. Potem sem svoje sojadralce seznanil s tem, da sem se za popravilo dogovoril v Sisimiutu, od koder smo odjadrali pred dobrim tednom. Prosil sem jih, da se v teku popoldneva odločijo, ali gredo zraven na jug, ali pa bodo raje ostali tukaj in potem s čolnom ali letalom odšli do petdeset milj oddaljenega Ilulissata, od koder imajo prihodnji teden predvidene lete proti domu. V najboljšem primeru bi jih lahko spotoma tudi sam pobral konec tedna, če bi popravilo krmila v Sisimiutu potekalo popolnoma brez težav. < Disco 2. del Nadaljevanje: 28.2.24 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
Manj kot tri mesece nas loči od začetka letošnje INTERNAUTICE, ki bo v dneh od četrtka, 16. maja do vključno nedelje, 19. maja 2024 organizirana v prijaznem okolju Marine Portorož. Kot vedno bo to zanimiv in vsebinsko bogat navtični dogodek, s ciljem omogočiti obiskovalcem prireditve podrobno spoznavanje in preizkušanje razstavljenih plovil in opreme, z željo zagotoviti pogoje za čim več uspešno sklenjenih poslovnih dogovorov. V štirih sejemskih dneh obljubljajo razstavljavci veliko zanimivih predstavitev novih plovil in navtične opreme ter različnih vsebinsko atraktivnih dogodkov povezanih z morjem. V okviru INTERNAUTICE je že v letu 2014 nastal inovativen, trajnostno naravnan koncept predstavitve “zelene” mobilnosti, poimenovan Zelena Avenija. Namen je bil in ostaja še danes, predstavljati tehnološko napredna, ekološko usmerjena plovila in vozila, in s tem promovirati zeleno mobilnost (Green Mobility). V okviru tega programa so bila doslej predstavljena mnoga električna in hibridna vozila različnih proizvajalcev, celo Pipistrelovo letalo, ekološko napredne tehnološke rešitve ter precej električno gnanih in hibridnih plovil. Kot vsa leta doslej ponuja INTERNAUTICA pestre možnosti za slovensko gospodarstvo, turizem in podjetništvo. Predstavlja spodbudo za nove ideje naših najboljših inovatorjev s področja pomorstva. Je navdih za iskanje rešitev, ki hočejo morju, Zemlji in okolju več vrniti in manj vzeti. Ne nazadnje je ta prireditev priložnost za slovenski turizem, ki vselej išče nove poti in načine za povezovanje med človekom in naravo in prav Portorož ponuja najboljše prizorišče za to. Cene vstopnic za obiskovalce tudi v letu 2024 ostajajo nespremenjene. V kratkem bodo vstopnice v predprodaji tudi pod bolj ugodnimi pogoji kot na sam dan prireditve. Vse informacije bodo dostopne na spletni povezavi www.internautica.org. Ponudba opreme za prosti čas bo letos zelo raznolika, gostinstvo bo primerno različnim okusom, veliko bo novosti iz sveta karavaninga. Z bogato več kot četrt stoletno tradicijo in doslednim iskanjem kakovostnih in zanimivih vsebin, je INTERNAUTICA za vse navtične profesionalce in navdušence nedvomno popoln uvod v prihajajočo poletno sezono. Platinasti status članstva v Mednarodni zvezi organizatorjev najboljših svetovnih navtičnih sejmov IFBSO in dober odziv razstavljavcev je zagotovo priznanje za dolgoletno delo in dosežene visoke standarde kakovosti. Sledite novicam na: www.internautica.org
Glavno jadro smo zakrpali, namesto strgane pripone kosnika smo napeli četvorno vrv in oba motorja priključili na nova akumulatorja. Prišel je čas, da zapustimo to deželo slonov in čaja in jo špricnemo proti mondeni turistični destinaciji, ki se ji pravi Maldivi. Prvi dan smo motorirali zaradi zavetrja, ki ga ustvarja otok Šrilanka, potem pa je zapihal pravi severovzhodnik s hitrostjo deset do petnajst vozlov in razpeli smo metuljčka. Genovo smo razvili na levi strani in jo na srednji bitvi zavarovali s »preventerjem«, da ni ploskala. Code zero se je veličastno razpel na desni strani, medtem ko je glavno jadro mirno počivalo v lazy bagu. Ugasnili smo oba motorja in barka je zdrsela po dolgih oceanskih valovih z nadzvočno hitrostjo osmih vozlov z vetrom v polkrmo. To je bilo tisto pravo uživaško oceansko jadranje. Kulinarično piko na i pa je dala Kungoška mornarica, ki je pripravila slastne tunine zrezke z zeljnato solato in maslenim krompirjem. Ribe pa še vedno intenzivno ne prijemajo, čeprav ves dan za sabo vlečemo dve panuli in vabe menjavamo vsaki dve uri. Če je morje mirno, pa panuliramo tudi ponoči. Tretji dan plove proti Maldivom. Obe panuli v vodi že od zgodnjega jutra. Iztok se odloči, da bo vabo na svoji panuli spet zamenjal. Potegne za laks, ki pa se mu takoj izpuli iz rok. Nekaj težkega se je moralo zatakniti za trnek. Kos plastike? Ribiška mreža? Ali pa ...? Že čez nekaj minut Iztok na barko potegne petkilogramsko progasto tuno. Veselje je nepopisno. Trnek takoj izpulim iz ribjega gobca in panulo znova namestim na desni strani krme, medtem ko se Kungoška mornarica ukvarja s trepetajočo tuno v kokpitu. Iztok ji zada še zadnji smrtonosni udarec, jo obesi za rep in pod glavo postavi vedro, da se odteče kri. Čez pol ure zakričim: »Riba, riba, riba.« Tokrat je Smiljan tisti, ki strokovno potegne na barko še eno, štirikilogramsko, progasto tuno. Naenkrat smo do vratu v sveži tunini. Kungoška mornarica takoj pripravi tunin tatarski biftek z indijskimi krhkimi kruhki in mešano solato. Maldivi niso to, kar smo pričakovali. Najprej se je na obzorju iz morja prikazal ogromen kompleks stanovanjskih blokov, posejan z žerjavi, ki so gradili še več stanovanjskih monolitov. V pristanišču pa je bilo na stotine barkač, ki so turiste vozile na potapljanje. V zraku so hrumeli potniški reaktivci in ropotali hidroplani, na vodi pa je povsod plavala plastika. Kot vsaka pustolovščina se je končala tudi naša. Prepluli smo tisoč petsto navtičnih milj od Langkawija do Maldivov in prišel je čas slovesa. Dušan se je odločil, da bo sam v miru doživel utrip glavnega mesa Male in ni bil razočaran. Že dva dni po prihodu se je ulilo in je ves dan deževalo kot iz škafa. Vse ulice so bile poplavljene, lokalno prebivalstvo pa se je sprehajalo in vozilo z mopedi, kot da se ni nič zgodilo. Iztok in Smiljan pa sta si zaželela doživeti tropski paradiž. S hitrim čolnom sta odglisirala na atol Thoddoo, kjer sta se namakala v kristalno čisti vodi, raziskovala otok na biciklih in pokušala lokalno kulinariko. Jaz pa sem ostal na barki in tuhtal, tuhtal. Kako naprej? Tale Netanjahu mi jo je krepko zagodel. Podpiral je Hezbolah in upal, da bo napadla Izrael. In to se je tudi zgodilo. Izraelci so se obrnili nanj in ga prosili, da jih brani pred palestinskim terorizmom. Posledice pa se čutijo vse do Adenskega zaliva in Rdečega morja, kjer naj bi Spalax 2 nadaljeval svojo pot okoli sveta. Nekoliko me je zaneslo. Politika nima zveze z jadranjem. Moja odločitev ni bila težka. Glede na vojno stanje v Jemnu in okolici bo Spalax 2 za zdaj vedril na Maldivih in počakal, da se izraelci znebijo Netanjahuja in da na Bližnjem vzhodu zavlada mir ... ... Potem pa je mamica odložila knjigo pravljic, v otroški sobi ugasnila luč in prav po tiho zaprla vrata. < Do Šri Lanke Nadaljevanje plovbe 14.3.24 Knjige Marjana Golobiča o dosedanjih podvigih As Long As the Wind Blows Potopis plovbe jadrnice Spalax in katamarana Spalax 2 od otoka Korfu v Grčiji do Nove Kaledonije. (knjiga je napisana v angleškem jeziku). NAKUP Dokler se puter ne stopi V svojem prvencu, Dokler se puter ne stopi, brez dlake na jeziku in z dobršno mero humorja opisuje svoje jadralske pustolovščine na Jadranu, Sredozemskem morju, Atlantiku in Karibih. NAKUP Marjan Golobič Marjan Golobič je že kot otrok večino svojega življenja preživel v tujini. Prve jadralske izkušnje je nabral v Britanski Kolumbiji. Jadraje ga je hitro zasvojilo. Po vrnitvi v Slovenijo se je pridružil Jadralnemu klubu Potepuh. Jadranje po Jadranu je bilo super, a njegove ambicije so bile na Karibih in Tihem oceanu. Leta 2009 se je z jadrnico Spalax udeležil regate ARC. Karibi so ga tako zasvojili, da se je odločil zamenjati jadrnico za katamaran, ki je dobil ime Spalax 2. Leta 2018 je izplul c Karibov in se podal na Tihi ocean. Besedilo in fotografije: Marjan Golobič
ponedeljek, 19. februar
Vremenska napoved se je na žalost uresničila in za jadralci na evropskem prvenstvu za ILCA, ki prinaša dve dodatni olimpijski mesti, je naporen dan. Dopoldne je bilo na regatnem prizorišču v Atenah komaj dva vozla vetra, popoldne se je le okrepil na zelo nestabilnih šest, in vse tri flote, ženska olimpijska ILCA 6, moška ILCA 6 (v kateri nimamo slovenskih predstavnikov) in olimpijski moški ILCA 7 so se le odpravile na vodo. Dekleta so uspela odjadrati en plov, ki sta ga tako Lin Pletikos kot mladinka Alenka Valenčič končali na 27. mestu, vsaka v svoji skupini. V skupni razvrstitvi po današnjem dnevu delita 52. mesto. Fantje na polju ILCA 7, kjer nastopajo naš olimpijec Žan Luka Zelko ter mladinca Luka Zabukovec in Benjamin Aganovič, so startali dvakrat, v prvem poskusu jim je veter obrnil za 45 stopinj, v drugem pa kar za 180 stopinj, tako da sta bili obe regati prekinjeni in flota ostaja brez odjadranega plova. Na žalost tudi za prihodnje dni ne kaže dosti bolje. Še največ vetra lahko jadralci pričakujejo jutri, ko naj bi ga bilo okoli 4-5 vozlov, v sunkih morda do devet, od torka do sobote pa je napoved še šibkejša. Iskreno upamo, da se tokrat napoved moti in da bo vetra dovolj za regularnost prvenstva, na katerem olimpijsko normo lovi tudi naš Žan Luka Zelko.
Nemška avtomobilska znamka BMW se je podala v navtične vode in izdelala motorno jahto The ICON, ki zagotavlja novo izkušnjo luksuzne mobilnosti na vodi. Pri izdelavi novega projekta se je ta bavarska avtomobilska znamka povezala s tehnološko vodilno ladjedelnico TYDE. Poleg razkošja, ki ga ponuja ta jahta, zagotavlja tudi plovbo brez emisij. Za pogon sta namenjena dva električna motorja in velik hranilnik električne energije. Njihov cilj je bil izdelati plovilo, ki bo ponujalo enako mero udobja, kot ga zagotavlja vozilo BMW i7 M70 na cesti. Pri razvoju plovila so se zavedali, da je plovba 10-krat bolj energetsko zahtevna kot vožnja po cesti. Da bi zagotovili čim manjšo porabo energije, so morali v projekt vključiti hidrokrila, ki zagotavljajo, da se plovilo pri hitrosti 18 vozlov dvigne nad vodno gladino. Pri projektu jim je pomagalo tudi večletno sodelovanje v Pokalu Amerike, kjer plujejo jadrnice z najnovejšo navtično tehnologijo in dosegajo neverjetne hitrosti plovbe. Inženirji so se najprej soočili s problemom povezave navtične tehnologije in električne mobilnosti. K sodelovanju so povabili najboljše strokovnjake z vsega sveta, med drugim tudi Guillauma Verdierja, ki je odgovoren za oblikovanje najhitrejših in najbolj učinkovitih plovil. Njegovo delo so trupi in hidrokrila najhitrejših jadrnic v Pokalu Amerike, kjer jadralcem uspeva presegati faktor 4 med hitrostjo vetra in hitrostjo plovbe. Pri vetru 12 vozlov lahko zaplujejo s hitrostjo 50 vozlov. Z uporabo tehnologije hidrokril so porabo energije zmanjšali za 80 %. Le taka tehnologija je v današnjih časih primerna za implementacijo električnega pogona v motorno plovilo. Eno hidrokrilo skrbi za stabilizacijo plovila, drugi dve pa opravljata nalogo podobno krilom in omogočata jahti, da se dvigne nad vodno gladino. Upor plovila je minimalen. Dva motorja, ki sta nameščena na zadnjem hidrokrilu, potrebujeta le med 10 in 12 sekundami, da plovilo dvigneta do višine 1 m nad vodno gladino. Plovba je izjemno udobna. Valovi ne udarjajo več v trup plovila in udobje je podobno kot pri vožnji z BMW i7. Kaj zmore The Icon? The Icon ima za pogon vgrajen baterijski sklop in dva električna motorja. Hranilnik električne energije omogoča doseg med 480 in 560 km oziroma 260 do 300 nmi. Kombinirana poraba električne energije znaša med 20,8 kWh/100 km in 23,3 kWh/100 km. Foto: BMW
Karnic SL800 je izjemen družinski gliser, namenjen za krajša križarjenja in dnevne izlete. Ladjedelnica Karnic je ena izmed najhitreje rastočih ladjedelnic na svetu. Njihova plovila odlikujejo izjemna kakovost izdelave, inovativne rešitve in izjemne plovne lastnosti. Vsa plovila so izdelana v zaprtih kalupih s sistemom vbrizgavanja, kar zagotavlja majhno težo in veliko trdnost trupov. Notranjost Karnic SL800 je 8 m dolg gliser, ki v podpalubju skriva štiri ležišča in kopalnico. Na njem lahko brezskrbno prenoči cela družina, ki bo na krovu imela vse potrebno udobje. Premčno ležišče se lahko spremeni v sedežno garnituro, na kateri se lahko druži in obeduje celotna posadka v primeru slabega vremena. Krmno ležišče je skrito pod krov. Z inovativno stopnico, ki s krova vodi v podpalubje, so v krmnem ležišču zagotovili zračnost. V podpalubju so kopalnica z umivalnikom in mornarskim WC-jem, hladilnik in več omaric za shranjevanje. Na krovu Karnic SL800 je namenjen vgradnji zunajkrmnih motorjev. Krmni del krova je zato v enem nivoju, prostoren in praktično razporejen. Na krmi se po celotni širini razprostira oblazinjena klop v obliki črke U, na katero se lahko udobno namesti šest oseb. Sedeži so izdelani izjemno prebrisano. Naslone lahko pomaknemo proti premcu in sedežno garnituro spremenimo v krmno ležalno ploščad obrnjeno proti morju. V sredini sedežne garniture je priročna miza, ki krmo spremeni v idealen prostor za druženje in obedovanje. Dostop do morja je na desni strani plovila in omogoča enostavno prehajanje na krmno platformo. Krmarska konzola je bogato odmerjena. Pomaknjena je proti desnemu boku, zato omogoča enostaven dostop v podpalubje na levi strani. Čeprav ima plovilo bočna prehoda s krme na premec na obeh bokih, je na njej dovolj prostora za namestitev krmarja in sopotnika. Hrbtna stran krmarjevega sedeža je priročna kuhinja z umivalnikom in štedilnikom. Pod njima je dovolj prostora za shranjevanje ali namestitev zunanje hladilne torbe. Na premcu Inovativne rešitve ladjedelnice so implementirane tudi na premcu plovila. Namesto preproste sončne ploščadi so v Karnicu izdelali sončno ploščad, ki ji lahko spreminjamo naklon hrbtišča. Zato je primerna za ležanje, branje ali druženje. Za vroče dni in zaščito pred soncem na sidru je na premcu nameščena še priročna sončna streha. Osnovna oprema Karnic SL800 ima zelo bogato osnovno opremo. V njej so hupa, kalužna črpalka, navigacijske luči, luči v kabinah, vodilo sidra, inox bitve, oblazinjena krmna klop v obliki črke U z možnostjo obračanja hrbtišča proti krmi ter možnostjo preureditve v ploščad za sončenje, oblazinjenje na premcu, prehodi na krmi z vrati, držala za kozarce, led ambient luči v kokpitu in kabini, podaljšane kopalne ploščadi levo in desno, EVA Foam teak na premcu in kopalnih ploščadih, vetrobransko steklo z inox okvirjem, stikalna plošča, marine radio USB/Bluetooth ter 6x zvočniki, deluxe volan z volanskim mehanizmom, prenosna torba za shranjevanje, box za plinsko jeklenko, miza iz tikovine, zavese v notranjosti, WC ter umivalnik, prostor za shranjevanje sidra in vrvi s pokrovom na premcu, ograja iz nerjavnega jekla, kopalna lestev in še bi lahko naštevali. Tehnični podatki: Dolžina preko vsega: 9.2 m Dolžina trupa: 7.98 m Širina: 2.96 m Največja moč motorja: 500 KM Gorivo: 400 L Voda: 90 L Kabine: 2 Ležišča: 4 Nosilnost: 12 oseb Teža z motorjem: 3200 kg Plovilo je na zalogi pri slovenskem zastopniku za plovila Karnic, As Boats d.o.o. tel.: +386 (0)2 608 41 42. {gallery}karnic-sl800{/gallery}