Vir: eNavtika
ponedeljek, 9. marec
V sredo, 4. marca, je v marini Punat na otoku Krku zagorelo na enem izmed plovil. Hitro posredovanje izkušenih delavcev marine Punat je preprečilo večjo katastrofo. Okrog 11.00 ure je izbruhnil požar na plovilu Cranchi 47 Mediterranee, ki je bilo privezano na pomolu A1 v južnem delu marine. Požar se je začel v servisnem prostoru. Ognjeni zublji so se hitro razširili in iz plovila se je začel dvigovati gost dim. V le nekaj trenutkih so do plovila prihiteli delavci marine, ki so izjemno dobro usposobljeni za gašenje plovil. Nemudoma so začeli z gašenjem, pozneje pa jim je na pomoč prišla še ekipa prostovoljnega gasilnega društva z otoka Krka. Plovilo jim je uspelo pogasiti, nato pa so ga odvlekli v servisni del marine, dvignili iz morja in postavili na varno lokacijo. Iz varnostnih razlogov je bilo organizirano požarno varstvo plovila. Kolikšne so poškodbe plovila v notranjosti, še ni jasno. V motornem prostoru sta bila shranjena tudi dva električna skiroja. Čeprav je zagorelo in se je plovilo segrelo, ni prišlo do poškodb baterij ali celo njihovega vžiga. Zaradi hitrega posredovanja je delavcem marine uspelo ogenj hitro omejiti in pogasiti, še preden bi se lahko razširil na sosednja plovila. Zakaj je zagorelo na plovilu, ki je v lasti nemškega državljana, še ni jasno.
Projekt TEAMFORADRIS razkriva prve ugotovitve o množičnih poginih klapavic v Jadranu. Projekt TEAMFORADRIS – Transnational mussEls preservAtion systeMs FOR the ADRIatic Sea , ki poteka v okviru programa Interreg IPA ADRION 2021–2027, je namenjen izboljšanju upravljanja ribištva in akvakulture v jadransko-jonski regiji. Eden glavnih ciljev projekta je razumeti vzroke za množične pogine klapavic v gojitvenih nasadih ter poiskati rešitve, ki bi izboljšale odpornost gojenja in pomagale bolje razumeti vpliv okoljskih sprememb na njihovo preživetje. V zadnjih letih so množični pogini klapavic opaženi po Sredozemlju, tudi v Jadranskem in slovenskem morju, kar je ponekod povzročilo velik upad proizvodnje do 100 %. V školjčišču Zavoda YouSea v Piranskem zalivu je bila v letih 2023 in 2024 zabeležena visoka smrtnost klapavic . V Boki Kotorski (Črna gora) je množični pogin leta 2020 povzročil 80–90-odstotni upad proizvodnje, v Varanu Cagnanu (Italija), kjer so največja školjčišča v Evropi, je množični pogin leta 2024 povzročil 100-odstotni izpad proizvodnje, o podobnih izzivih pa poročajo tudi partnerske organizacije iz drugih krajev Italije in Grčije. Več možnih vzrokov poginov Partnerji projekta so v okviru projekta pripravili pregled obstoječih znanstvenih raziskav o vzrokih smrtnosti klapavic v Sredozemlju , ki služi kot podlaga za nadaljnje aktivnosti na terenu. Ugotovitve kažejo, da pogine povzroča kombinacija dejavnikov , med njimi podnebne spremembe, plenjenje, vnos tujerodnih vrst, obrast in tekmovanje za hrano in prostor ter onesnaževanje . Med pomembnimi vplivi so predvsem segrevanje morja, temperaturni ekstremi, spremembe slanosti in količine kisika v vodi ter zakisovanje morja. Takšne spremembe za klapavice predstavljajo stres in jih naredijo bolj občutljive na druge obremenitve. Plenilski ploščati črv Redno spremljanje stanja klapavic v Sloveniji Zavod YouSea v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani in Morsko biološko postajo Piran Nacionalnega inštituta za biologijo od maja 2025 izvajajo mesečno spremljanje stanja klapavic . Enoletno spremljanje bo omogočilo boljši vpogled v zdravstveno stanje klapavic skozi letne čase , kar je pomembno za gojitelje in za razumevanje stanja morskega okolja. Raziskovalci spremljajo tudi druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na pogine. Med njimi je povečana obrast s plaščarjem rodu Clavellina , ki lahko s klapavicami tekmuje za hrano in kisik, ter sezonski porast predatorskih ploskih črvov, ki plenijo klapavice in predstavljajo pomemben dejavnik smrtnosti v Jadranu in Sredozemlju. Pilotni poskus gojenja na morskem dnu Slovenija je v projektu vključena kot pilotna lokacija, kjer bo na morsko dno postavljena inovativna struktura za poskus gojenja klapavic v globlji vodi . Namen poskusa je preveriti, ali lahko tak pristop zmanjša vpliv visokih poletnih temperatur, ki v plitvejših in površinskih delih morja močno vplivajo na preživetje klapavic. Hkrati se pričakuje manjša obrast organizmov, kar bi lahko dodatno izboljšalo preživetje školjk. Z aktivnostmi projekta TEAMFORADRIS partnerji prispevajo k boljšemu razumevanju izzivov gojenja klapavic v slovenskem, jadranskem in jonskem morju ter k razvoju rešitev, ki bi bile uporabne tudi širše v Sredozemlju. Dejavnosti projekta TEAMFORADRIS so sofinancirane s strani Evropske unije v okviru programa Interreg IPA ADRION iz Interreg sklada (Evropski regionalni razvojni sklad in IPA III). Besedilo: dr. Irena Fonda, Zavod YouSea; Foto: Borut Furlan
Hrvaška bo začela plovni promet po morju nadzirati z droni. Konec bo nepravilnemu glisiranju, sidranju preblizu obali ali privezovanju plovil za vegetacijo. Hrvaška bo luške kapitanije opremila z droni za nadzor pomorskega prometa. S testno uporabo bodo začeli že letos. Namen nadgradnje nadzora je razbremenitev plovil luških kapitanij in povečanje varnosti pomorskega prometa. Plovila luških kapitanij lahko v enem dnevu izvedejo približno 15 pregledov plovil. Počasi se premikajo in težko nadzirajo območje hrvaškega morja, ki obsega več kot 1000 otokov in dolgo kopensko obalo s številnimi zalivi. Zaradi tega se bodo zanesli na novo tehnologijo, ki bo omogočala hiter nadzor: droni z visokim dometom omogočajo hitre premike, ogled številnih zalivov, snemanje s kamerami visoke resolucije in merjenje razdalj s številnimi senzorji. Hitro lahko posnamejo večje število fotografij s časovnim žigom in GPS-koordinatami. Kaznovanje kršiteljev bo na ta način enostavno in učinkovito, možnosti za pritožbo pa bodo majhne. V letošnjem letu se nameravajo osredotočiti na prekrške, ki so jih vnesli v novi Pravilnik o varnosti pomorske plovbe, ki je bil izdan leta 2000. Plovba ob obali: Plovni objekti in hidroletala ne smejo pluti: plovni objekt dolžine več kot 30 m na razdalji 300 m plovni objekti dolžine med 15 in 30 m na razdalji 150 m plovni objekti krajši od 15 m na razdalji 50 m Omejitve hitrosti plovbe Na območju do 300 m od obale, v ozkih kanalih, pri približevanju lukam in sidriščem se lahko plovila gibljejo z največjo hitrostjo 8 vozlov in pri tem ne ogrožajo drugih udeležencev v plovbi. Izjema velja za plovila, ki opravljajo javni linijski promet. Motorna plovila in plovila na jet pogon (vodni skuterji, jet ski, plovila na zračni blazini in podobno) lahko glisirajo le na oddaljenosti večji od 300 od obale in to le na območjih, kjer ni prepovedano glisiranje. Sidranje in privez na obalo: Plovila se lahko zasidrajo in privežejo na obalo na način, da ne ogrožajo človeških življenj, premoženja, obale morskega okoliša in varnosti plovbe. Vrvi in sidrne verige morajo biti primerno označene in ne smejo ovirati plovbe drugih plovil. Plovilom je prepovedan privez na obalo na način, ki lahko poškoduje vegetacijo na obali. Prepovedano je sidranje na način, da je radij plavajočega območja plovila od urejenega kopališča oddaljen manj kot 50 m. Prepovedano je sidranje na razdalji manjši od 150 m od naravnega kopališča. Prepovedan je privez na obalo v akvatoriju urejenega ali naravnega kopališča.