Rezultat referenduma o evtanaziji je politično neprijeten zato, ker je preprost. Zmagala ni (samo) desnica, padel je slab zakon.
Ljudje niso »prešli na drugo stran zgodovine«, samo odprli so ušesa za konkretna opozorila, poslušali stroko in ugasnili megafon politikantske slepote. Ko je bilo na mizi golo načelno vprašanje, je bilo razmerje nekje 380 tisoč za in 311 tisoč proti. Ko je na mizo padel konkreten, luknjast predlog in je družba ob podpori medicine rekla »ne tako«, se je številčnica obrnila: približno 370 tisoč proti in 320 tisoč za. Če bi kampanja trajala še teden dlje, bi se razlika še povečala. Ne zaradi plakatov, ampak ker realnost ne potrebuje pamfletov, le resnico.
Politične posledice so dvojne. Prvič, vlada je naredila klasično napako samozadostne oblasti. Zanesla se je na ljubezen do voditelja. Verjeli so, da jih bo naklonjenost, ki je premikala volitve, zaščitila tudi v najobčutljivejših sferah. Namesto trdega dela na varovalkah, kadrih in paliativi so izbrali moraln...