Vir: Družina
Včeraj
Skupnost ni “mehurček” enako mislečih, ampak celota – in celota razpade, ko se politični tekmec spremeni v sovražnika, jezik v orožje, moralni minimum pa v
pogajalsko blago. Ta tekst odpira neprijetno vprašanje: ali še živimo v politični skupnosti – ali pa že samo drug ob drugem, brez skupnega cilja in brez skupnih pojmov?
Osamljenost ni več »problem drugih« – postaja nova evropska normalnost. Med zasloni, individualizmom in razpadanjem skupnih navad se širi tiha epidemija, ki pušča posledice na duševnem in telesnem zdravju. Kaj sploh pomeni biti osamljen – in kaj lahko naredimo, preden postane prepozno?
Zgodovinopisje se, kot opozarja angleški zgodovinar Edward Hallett Carr v delu Kaj je zgodovina? (What Is History?), ne prične s kronologijo, temveč s problemom. Osrednji vprašanji tega prispevka zato sta, kaj predstavlja temeljni problem Venezuele in kakšne možnosti obstajajo za razrešitev.
Otroci so nočna mora liberalne logike: ne sodijo v svet »pravic brez dolžnosti« in »svobode brez pripadnosti«. Marc Barnes v tem provokativnem eseju pokaže, zakaj družina še vedno živi kot mali upor proti državi – in zakaj nas prav otroci silijo, da se znova spomnimo, kaj svoboda sploh je.
V času, ko nas algoritmi prepričujejo, da “zadostujemo sami sebi”, se pokaže druga resnica: brez domačega občestva – družine, župnije, resničnih odnosov – človek ostane le dobro opremljen, a notranje izseljen. Odpira se vprašanje, kje danes sploh še vadimo pripadnost, meje, odpuščanje in zvestobo – in zakaj je skupnost še vedno najbolj konkretna oblika upanja.
Vstopamo v predvolilno obdobje in spremljamo lahko politične prestope, preigravanja in preračunljivosti, kakršna je pravkaršnja poteza vodje poslanske skupine Levice Vatovca in njegove žene, vodje kabineta na Ministrstvu za solidarno prihodnost, ki sta iz nekoč »nesistemske« stranke nepričakovano prestopila v globoko sistemsko stranko. Aktualno potezo lahko vzamemo kot izhodišče za razmislek, komu naj v prihodnje zaupamo glas, pa tudi za refleksijo, zakaj volimo, tako kot volimo. Na podlagi česa se odločamo, komu bo zaupali svoj glas? In kdo bo naš glas, na podlagi katerega je dobil svojo udobno funkcijo, na lastno pest odnesel drugam? Ali od politikov lahko upravičeno pričakujemo kaj drugega kot »skrb za lastni interes«?
Ob koncu druge svetovne vojne, maja 1945, je slovenski prostor doživljal enega svojih najbolj pretresljivih zgodovinskih trenutkov. Z razpadom nacistične Nemčije in s strahom pred komunističnim vzpostavljanjem nove oblasti so se številni prebivalci znašli v negotovosti in strahu pred povojnimi represalijami. Med njimi so bili civilisti, vojaki različnih formacij in posamezniki, ki so iz političnih, ideoloških ali osebnih razlogov zapustili domove in se podali na beg proti severu.
Po mirnih praznikih, ko smo se lahko spočili v objemu družine, nas je vstop v novo leto kaj hitro opomnil, da se svet trese zaradi tektonskih sprememb, ki smo jim priča. Smo v prehodu iz mednarodnega reda, kot smo ga poznali od zadnje velike vojne naprej, v nekaj, česar obrise lahko samo slutimo. Vsak tak prehod skozi neznano je seveda tesnoben, saj tavamo v temi in se nimamo na kaj nasloniti, ker nimamo jasne orientacijske opore, ki je nujna za sproščeno zaupanje v varnost okolja. Zato se lahko počutimo prepuščene na milost in nemilost neoprijemljivih okoliščin, ki jih ne razumemo. Takrat nas preplavi »Angst«, ki ga je kot del ustroja naše tubiti izpostavljal Martin Heidegger.
Mayda Hočevar je pravnica, univerzitetna profesorica in zagovornica človekovih pravic iz Venezuele. Je ustanoviteljica in direktorica Observatorija za človekove pravice na andski univerzi v Méridi, ki je opozarjal na kršitve človekovih pravic, za katere je odgovoren režim Nicolása Madura. Leta 2024 je morala zaradi svojega dela zapustiti Venezuelo. Po očetu je slovenskega rodu, v Slovenijo se rada vrača na obisk. Z nami je delila svoj pogled na to, zakaj je prišlo do krize v Venezueli, kdo je pri tem odpovedal in kakšne so perspektive za prihodnost.
Sestra Rebeka Kenda je članica reda šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. Že 34 let pripravlja tedne duhovnosti za mlade, ki jih je poimenovala Eden – po rajskem vrtu, kjer sta Adam in Eva živela v izobilju Božje bližine, Božje besede in Božjega usmiljenja. Na njih se otroci preko življenjskih zgodb svetnikov, Božje besede, delavnic, iger in nepogrešljivih pesmi učijo o veri in vsem, kar ta prinaša. Njene kateheze in vzgojo je v Kanjem Dolu sredi hribov nad Črnim Vrhom, v Stični in danes na Prežganju doživelo že ničkoliko otrok, mnogi so ostali in še danes sodelujejo kot animatorji.
Razpisujemo literarni natečaj revije Najst! Se v tvoji glavi rišejo zgodbe in oblikujejo rime? Imaš ideje, ki jih je treba nujno zapisati, stvari, ki jih preprosto moraš ubesediti? Se polnijo beležke in listki ter nastajajo osnutki na računalniku? Na pravem mestu si!
Na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, se je z zaprtjem svetih vrat bazilike svetega Petra v Vatikanu uradno sklenilo sveto leto.
V Assisiju so slovesno odprli jubilejno leto ob 800. obletnici smrti priljubljenega svetnika Frančiška Asiškega, ki bo trajalo do 10. januarja 2027, papež Leon XIV. pa je imenoval novega asiškega škofa.
V Vipavi smo v soboto, 10. januarja, priredili srečanje kolednikov koprske škofije.
Slovenski škofje so do 17. januarja v Rimu na obisku Ad limina Apostolorum, kar v latinskem prevodu pomeni »obisk na pragu apostolov«.
Od 1. januarja 2026 je Bolgarija z vstopom v Evropsko Unijo uradno uvedla evro kot svojo valuto. Vsaka država evrskega območja ima pravico, da na hrbtni strani evrskih kovancev predstavi svojo identiteto. Nemčija se predstavlja z orlom, Irska s harfo, Slovenija pa s Prešernom in Triglavom.
Ljubljansko geografsko društvo in založba ZRC sta izdala knjigo (strokovni pohodniški vodnik) z naslovom Metodova krožnica. Pohodne ekskurzije LGD. Avtorja sta Janja Pečar in Matej Gabrovec.
Ob 80. obletnici umora duhovnika Filipa Terčelja so 10. januarja 2026 v konkatedrali v Novi Gorici na spominskem Terčeljevem večeru podelili tudi nagrado Filipa Terčelja. Prvi prejemnik je posthumno Bogdan Vidmar.
V prvi epizodi podkasta Mladost na kmetiji v novem letu nas je pot popeljala v majhno vasico Veliki Ban, ki leži nad kartuzijanskim samostanom Pleterje v Šentjerneju. Tam skupaj s starši, mlajšim bratom in starimi starši živi 19-letna Tija Kotar, zagnana članica in tajnica Društva podeželske mladine Krško. Je študentka prvega letnika Biotehniške fakultete v Ljubljani, približno leto dni pa je del ekipe za mednarodne izmenjave pod okriljem Zveze slovenske podeželske mladine. Lani je dobra dva tedna preživela v Avstriji, kar opisuje kot eno najboljših izkušenj v življenju.
Prvega januarja letos je minilo 40 let od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil 24. septembra 1985 na seji Slovenske pokrajinske konference ustanovljen, na seji 19. novembra pa dokončno potrjen Svet Pravičnost in mir. Za predsednika sveta (pozneje se je preimenoval v Komisijo Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci) je bil imenovan dr. Anton Stres. Z nadškofom se štiri desetletja pozneje oziramo na delo komisije, ki je v veliki meri simbolizirala vstop kristjanov v javni razpravni prostor in proces demokratizacije.