Vir: Družina
Dr. Ernest Jazbec je bil več kot 70 let oklevetan kot zločinec. Danes je dokončno znano, da je bil velik narodnjak ter organizator slovenskega šolstva v težkih medvojnih razmerah na tržaškem in goriškem, potem, ko so ga uničili italijanski fašisti.
Kakšna je prihodnost novinarstva? »Nisem prišla rožic sadit, prišla sem malo pelina nalit,« je na predavanju v sklopu letnega misijona ob 400-letnici misijonske družbe v Kardinalovi dvorani celjskega Doma sv. Jožefa v četrtek, 27. marca 2025, poudarila dr. Rosvita Pesek, ki je med vodilnimi obrazi slovenskega novinarstva.
Včeraj
Da je bil danes zares slovenski športni praznik, ni poskrbela le dvojna zmaga smučarskih skakalcev (in svetovni rekord Domna Prevca) v Planici, temveč tudi skupno zmagoslavje kolesarskega asa Primoža Rogliča na enotedenski dirki po Kataloniji.
V petek, 28. marca 2025, se je začelo tradicionalno romanje z uredništvom Družine, letos v Džakovo na Hrvaško in v Bosno. Zaključilo se je v nedeljo, 30. marca 2025, v Kraljevi Sutjeski, po sklepni sveti maši pa smo se romarji vrnili v Slovenijo.
Med okrevanjem v Domu sv. Marte je papež Frančišek na 4. postno nedeljo pripravil spodbudne misli ob evangeljskem odlomku o usmiljenem očetu in o postnem času kot času ozdravljenja, ki jih je objavil Tiskovni urad Svetega sedeža.
Dobra dva tedna po tem, ko je »čudežno dekle« smučarskih skokov Nika Prevc z dvema spektakularnima poletoma, dolgima kar 236 metrov, postala nova ženska svetovna rekorderka, je njen podvig pred evforičnimi domačimi navijači v Planici ponovil še njen starejši brat Domen.
Po celoletnem sv. misijonu, ki se je v župniji Šmartno pri Litiji odvijal v letu 2021/22, nas župljane in ljudi dobre volje vsako leto en vikend v postnem času nagovarja k poglobljenemu razmišljanju o našem življenju, veri in odnosu z Bogom.
Na četrto postno nedeljo, 30. marca, sta se po jutranji in dopoldanski maši v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi predstavili Lana Robnik in Pija Štamcar, ki 10. julija s še šestimi dekleti in Juretom Ferležem odhajata za pet tednov v misijone na Madagaskar.
O tabuiziranem obdobju, ki čaka vsako žensko, in kako ga prebroditi s čim manj pretresi.
Čustvena povezanost pomirja otrokovo razdraženost
Teološka fakulteta v Ljubljani je v zbirki Znanstvena knjižnica izdala publikacijo z naslovom Theologia Slovenica coaeva, uredil jo je br. Jan Dominik Bogataj.
V soboto, 29. marca 2025, se je na obali v župniji Svetega Marka v Kopru zbralo več kot 400 birmancev iz različnih delov Primorske. To srečanje med svetim letom, za katerega papež pravi, da je leto milosti in usmiljenja, je dalo birmancem priložnost, da poglobijo svojo vero in se pripravijo na sprejem zakramenta svete birme.
sobota, 29. marec
Na četrto postno nedeljo v evangeljskem odlomku prisluhnemo priliki o izgubljenem sinu, ki se vrne k očetu. P. Primož Jakop v razlagi evangelija premišljuje, kako se izogniti nevarnosti, da bi sledili stopinjam starejšega sina v priliki, najmlajše pa prek video posnetka nagovarja duhovnik Peter Čemažar.
V noči z danes (sobote, 29. marca) na jutri (nedeljo, 30. marca 2025) bomo spali uro manj, saj bomo ob 2. uri urine kazalce premaknili za eno uro naprej.
V soboto, 29. marca 2025, smo se zbrali na drugem spomladanskem izobraževanju za pastoralne sodelavce z naslovom Zasidrani v upanju, ki se ga je udeležilo prek 160 pastoralnih sodelavcev iz drugega in tretjega arhidiakonata Nadškofije Ljubljana.
V postnem času ob križevih potih na prostem na glas razmišljamo o Jezusovem trpljenju. Sveti Duh nam lahko pomaga, da slišano ponotranjimo in življenjsko pot zasukamo tako, da nas bo pripeljala bliže Bogu.
Na praznik Gospodovega oznanjenja, v torek, 25. marca 2025, smo v Dnevnem centru za brezdomce v Ljubljani molili križev pot.
Ob uničujočem potresu z močjo 7,7, ki je včeraj prizadel osrednji Mjanmar in terjal več kot 1000 smrtnih žrtev, več kot 2300 pa je poškodovanih, se je že odzvala tudi Slovenska karitas in odprla račun za pomoč prizadetim. Za žrtve moli tudi papež Frančišek.
Izidor Šček, Jure Sešek in Jana Lampe so se odpravili v Južni Sudan, najmlajšo državo na svetu, kjer so spremljali delovanje humanitarnih organizacij. Na terenu so raziskovali, kako se lokalno prebivalstvo in mednarodna skupnost spopadata z revščino, lakoto in posledicami dolgotrajnih konfliktov. Žal pa so se zaradi izjemno zaostrenih razmer morali predčasno vrniti domov.
V prejšnjih devetih nadaljevanjih sem na kratko omenil množico partizanskih zločinov v zahodnem delu Tuhinjske doline pri Kamniku. Seznamom različnega nasilja, od umorov do požigov kulturne dediščine, ni konca ne kraja. Za »konec« naj zelo na kratko omenim partizansko razstrelitev župnijske cerkve v Šmartnem.