Vir: Družina
Včeraj
Dobrodošli na naših spletnih straneh.
Družina d.o.o. je medijska, založniška, turistična in trgovska družba. S tiskanimi in spletnimi vsebinami, s knjigami, izdelki in storitvami ter z organizacijo potovanj in dogodkov svoje stranke informira, razvedri in izobražuje, zanje osvetljuje dogodke iz Slovenije in sveta ter razvija kakovostne načine preživljanja prostega časa in osmišljanja življenja. Družina d.o.o. je blizu ljudem, s posebnim poudarkom na lokalnih okoljih, v vseh različnih regijah Slovenije, pa tudi s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zavzema se za zgodovinski spomin, za negovanje krščanskih duhovnih temeljev družbe ter za spoštovanje slovenskega jezika in narodne kulturne dediščine. Družba svoje vsebine, izdelke in storitve uspešno ponuja na trgu, naročniki, bralci, potniki in kupci pa jo leto za letom nagrajujejo s povečanim povpraševanjem in nakupom.
Družina v duhu katoliškega nauka nagovarja vse ljudi dobre volje in gradi svet pravičnosti, medsebojnega razum...
Založba Kud Logos je izdala knjigo Jana Dominika Bogataja Očetni drobci. Dvanajst košar navdihov iz krščanske antike.
»15. julij 2026 bo ostal zapisan kot boleč prelom v zgodovini Francije.« S temi besedami je Francoska škofovska konferenca pospremila sprejetje zakona, ki uzakonja pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, potem ko je narodna skupščina, spodnji dom francoskega parlamenta, po večletnih razpravah in spremembah predloga podprla zakon, ki pod strogimi pogoji omogoča pomoč pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanci so zakon podprli z 291 glasovi za in 241 proti.
Letno refleksijo smo bogoslovci celjske in soboške škofije skupaj s svojima škofoma in vzgojitelji od 5. do 10. julija preživljali v župniji svetega Frančiška Asiškega v Betini na Murterju.
Marcos Magno Morales Tavares, brazilski nogometaš, ki je v Mariboru postal legenda, v novi številki Družine spregovori drugače, kot ga poznajo stadioni.
Znana svetopisemska pripoved o Bileamu (4 Mz 22, 21–35) in njegovi oslici govori pravzaprav o potrebi počitka in odklopu od pritiskov, ki jih prinašajo različne obveznosti. Svojo oslico, ki simbolizira telo, je trikrat pretepel, preden ji je prisluhnil. V svojih načrtnih in pritiskih tudi mi pogosto tepemo telo, včasih do onemoglosti.
Da bi Stane Semič - Daki opravičil svoj oziroma partizanski zločin, je ves čas opletal z besedo »izdajalec«, to nedoločno, a nadvse učinkovito oznako.
Danes obhajamo god Karmelske Matere Božje, ki je ime dobila po gori Karmel oz. Karmelski gori v Sveti deželi.
sreda, 15. julij
Komaj 18-letni Francoz Maël Le Lagadec je v Pirenejih izvedel izjemen podvig. Potem ko je bil križ, ki je desetletja stal na vrhu Aneta, porušen, se je odločil izdelati novega in ga lastnoročno odnesti na najvišji vrh gorovja. Celoten podvig je na omrežju Facebooku opisal kot »izjemno človeško in športno pustolovščino«.
Bog naj nam izkaže milost
in nas blagoslovi,
naj razjasni svoje obličje med nami,
da spoznajo tvojo pot vsi na zemlji,
vsi narodi tvoje odrešenje.
O Bog, slavijo naj te ljudstva,
slavijo naj te vsa ljudstva.
Zemlja je obrodila svoje sadove,
Bog, naš Bog nas je blagoslovil.
Bog nas blagoslavlja,
naj ga častijo vsi konci zemlje.
Psalm 67
Pred državnim praznikom so nas duhovniki pri maši opomnili, da bi bilo lepo, če bi molili za domovino. Po nekaterih župnijah so tudi molili nekaj dni. Postavlja se mi vprašanje, zakaj se ne bi za domovino molilo po vsaki maši. Ne bi bili prvi, ki molijo za svojo domovino. Naša domovina potrebuje molitve, saj nas sovraštva in razdeljenosti lahko reši le Bog.
Zato, dragi škofje, spodbudite duhovnike k molitvi. Malo nenavadno je, da molimo samo, ko nam voda teče v grlo (npr. ko smo se ustrašili, da lahko tudi nas prizadene vojna v Ukrajini; pred referendumom, pred volitvami.) Zato, dragi kristjani, molimo za našo lepo domovino, ki nam jo je Bog podaril. Terezija Rebolj
Ko je nadškof Marcel Lefebvre 30. junija leta 1988 brez papeževega dovoljenja posvetil štiri škofe, sem bil premlad, da bi novico zaznal. Vendar je zgodba nedovoljenih posvečenj precej visela nad Cerkvijo v času mojega študija. Seveda si nisem predstavljal, da se bo čez nekaj desetletij ponovila.
Ponovitev ne sme zastreti pogleda na razlike. Lefebvre je bil ugleden član škofovskega zbora in pomemben udeleženec drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Njegovih naslednikov ne pozna zunaj krogov Pijeve bratovščine domala nihče. Bratovščina je zadnjih 38 let preživela izolirana od Cerkve, v nekakšnem getu. Od tod razlika v intenzivnosti prizadevanj za dosego dogovora. Leta 1988 sta se takratni papež Janez Pavel II. in prefekt Joseph Ratzinger do zadnjega trudila »spametovati« Lefebvra. Hkrati slednjemu ni mogoče očitati jemanja pogovorov z levo roko. Tokrat so pogajanja sicer potekala, vendar prave volje na nobeni strani ni bilo opaziti. Bratovščina je očitno presodila, da ji dogovor v nobe...
Dne 1. julija 1946 so ZDA opravile prvi poskus z atomsko bombo na tihomorskem atolu Bikini. Štiri dni pozneje je francoski modni kreator Louis Reard v Parizu predstavil majhne dvodelne ženske kopalke. Poimenoval jih je bikini, saj je bil prepričan, da bodo imele v javnosti podobno odmeven učinek kot ameriška jedrska eksplozija.
Svetovne velesile si po koncu druge svetovne vojne niso privoščile oddiha, ampak so pospešeno razvijale nova orožja in krepile svoje sposobnosti. V vojaških načrtih je imelo še posebej pomembno vlogo jedrsko orožje, ki je močno prispevalo h kapitulaciji Japonske. ZDA so za preizkuse atomskih bomb izbrale odmaknjen atol Bikini, ki je del Marshallovih otokov v zahodnem delu Tihega oceana. Od Japonske je oddaljen 3.600 kilometrov, skoraj toliko pa tudi od Avstralije. Bikini je sestavljen iz 23 otočkov, ki obkrožajo laguno. Njihova skupna površina znaša šest kvadratnih kilometrov.
Odhod domačinov in prihod ladij
Marca 1946 so večino od 167 prebivalcev Bikinija pr...
Ob svojih obiskih jezer Protokolarnega posestva Brdo pri Kranju, kjer se med drugim ukvarjam tudi z vodnimi pticami, že slab mesec spremljam menjavo perja predvsem pri labodjih parih, ki si lastijo posamezne vode. Na bregovih vseh jezer ta čas zlahka najdem odvrženo perje mlakaric, čopastih črnic in sivih čapelj, ki se zadržujejo predvsem v zaprtem delu, to je lovišču, pa tudi v parku. Perje menjajo tudi druge ptice, vendar so vodne vezane na jezera, zato je mitarjenje, kot imenujemo menjavo perja, lažje spremljati, ker odvrženo perje leži na bregovih ali vodi na robu jezer.
Labodi radi poležavajo na istih mestih, ki jim očitno najbolj ustrezajo, zato so tla tam dobesedno nastlana z belim puhom, krovnimi in letalnimi peresi. Za navidezno lenarjenje imajo svoje razloge. Po gnezditvi in skrbi za izpeljane mladiče so ptice izčrpane, menjava perja, ki sledi, pa jih še dodatno utruja. Za obnovo svoje obleke potrebujejo veliko hrane, bogate predvsem z beljakovinami. Ptica, ki menja perje, j...
Rekreativno plavanje je med poletnimi počitnicami ena najbolj priljubljenih oblik telesne vadbe. Primerno je za otroke, odrasle in starejše, tako za zdrave kot tudi za ljudi po poškodbah ter osebe s čezmerno telesno težo, saj voda zaradi vzgona bistveno zmanjša obremenitev sklepov in vezi. Plavanje krepi mišice, izboljšuje srčno-žilno vzdržljivost in pozitivno vpliva na splošno telesno pripravljenost. Ker pri plavanju ni sunkovitih obremenitev, je tveganje za poškodbe bistveno manjše kot pri številnih drugih športih. V Sloveniji so pogoji za rekreativno plavanje odlični, saj je po vsej državi poleg številnih naravnih kopališč v jezerih, rekah in morju na voljo tudi razvejana mreža letnih in pokritih bazenov. Ti omogočajo vadbo vse leto. Med javno dostopnimi bazeni jih je za rekreativno plavanje z vsaj 25-metrsko progo primernih približno od 40 do 60. Med najbolj obiskanimi so bazeni v Kranju, Radovljici, Ljubljani, Celju, Mariboru, Kopru, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem. Cene vsto...
Narezano meso v globoki ponvi opečemo, nato v ponev dodamo grah, prilijemo 2 kozarca vode, solimo, popramo in zavremo. Z rahlim brbotanjem pokrito kuhamo 45 minut; v tem času se meso zanesljivo skuha, predvsem pa se dovolj zmehča grah, celo nekoliko razpade, da zmehča jed.
Odstavimo, začinimo s sesekljanim česnom, sokom limone in nasekljano meto. Ponudimo s kislo smetano, ki odlično zaokroži okus.
Piškote, lešnike in kosmiče pomešamo z raztopljenim maslom. Zmes nato vtisnemo na dno modela in pri 160 stopinjah pečemo 10 minut.
Skuto zmešamo s sladkorjem, škrobom, jajci, lupinico limone, vaniljo in rumom, uporabimo mešalnik, da dobimo gladko zmes. Enakomerno jo razporedimo po piškotni podlagi, poravnamo in vrnemo v pečico za 30 minut. Pečeno ohladimo.
Za preliv zmešamo kislo smetano z vaniljo in lupinico limone, to pa naložimo na skutno plast, pogladimo in še tretjič pečemo v pečici, tokrat pri 50 stopinjah 20 minut. Prestavimo v hladilnik za vsaj 2 uri, nato narežemo.
Ideja za te skutne kocke seveda ni moja, pecivo je pravzaprav stalnica mnogih družinskih praznovanj. Meni so bile vedno všeč, a jih nikoli nisem sama naredila, slutila pa sem, da bi bilo mogoče recept nekoliko okrepiti. Tokrat sem pripravila limonove, od tu dalje pa … skoraj ni meja. Kako bi se vam zdelo, če bi v skutni nadev vmešali maline, morda med kislo smetano nasekljano meto ali pehtran? Piškotno dno pa sem seveda že prvič naredila malce po svoje.
Limona je pomembna (osvežilna) sestavina tudi jedi s piščancem, kar poskusite.
Že tradicionalno se zbiramo vsako leto v Ivenci ob kapelici Srca Jezusovega pri večernicah, ki jih vodi vojniški župnik Anton Perger. Tudi tokrat se nam je pridružil domačin, upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek. Praznik Srca Jezusovega slavi Božjo ljubezen, poudarja skrivnost odrešenja in povezanost z Jezusovo osebo. Po končanih večernicah smo v prijetnem in sproščenem vzdušju poklepetali ob dobrotah z mize.
Branka Šket
Ob dnevu državnosti smo se zbrali pri maši za domovino. Cerkvene klopi je tokrat zamenjal hlad naše farovške lipe, kjer je mašo daroval domači župnik Janez Maučec. Pod simbolom slovenstva smo prisluhnili Božji besedi in zapeli so pevci cerkvenih zborov. Po maši je državna himna naznanila še kratek kulturni program, kjer smo razmišljali o naši domovini in o vlogi vere v njej. Maša je bila bogata tudi zato, ker so pri njej prisostvovali Argentinci, sicer potomci izseljenih Slovencev. Na obisku v Sloveniji so jih gostili člani domačega folklornega društva. Ob njihovem zavedanju, kaj pomeni biti Slovenec, smo še sami bolj začutili slovenstvo.
A. D. R.