Vir: Družina
Slovenska predsednica in veliki mojster Suverenega malteškega reda zadovoljna z dvostranskimi odnosi
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se te dni mudi v Rimu. Danes se je srečala z velikim mojstrom Suverenega malteškega reda, jutri pa jo bo sprejel papež Frančišek.
Na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani so na poseben način obeležili včerajšnji mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami.
Hrvaški policisti so v okolici Varaždina na dvorišču družinske hiše našli zakopani trupli majhnih otrok. Po besedah tamkajšnjega ministra za notranje zadeve Davorja Božinovića sta otroka umrla zaradi hudega zanemarjanja.
Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco nadaljeval sklop katehez o Svetem Duhu in Njegovi nevesti Cerkvi: tokrat je spregovoril o vlogi oznanjevanja v Cerkvi in duhovnike spodbudil, naj se pri pridigah zanašajo na vsebino evangelija in vodenje Svetega Duha. Povzetek kateheze je bil danes prvič predstavljen tudi v kitajskem jeziku.
Galerija Družina v decembru pripravlja fotografski natečaj, namenjen otrokom med 3. in 12. letom starosti.
Včeraj smo poročali, da je Prešernova nagrajenka za leto 2025 ob Draganu Živadinovu tudi akademska kiparka Dragica Čadež.
Ti si vsa lepa, o Marija!
V tebi je polnost veselja
blaženega življenja z Bogom.
Stôri, da ne izgubimo pomena
naše zemeljske poti:
da bo nežna luč vere razsvetljevala naše dni,
da bo tolažeča moč upanja usmerjala naše korake,
da bo nalezljiva toplota ljubezni
poživljala naše srce
in bodo oči vseh nas ostale zazrte tja,
v Boga, kjer je pravo veselje.
Ti si vsa lepa, o Marija!
Poslušaj našo molitev, usliši našo prošnjo:
naj bo v nas po Jezusu lepota usmiljenje Božje ljubezni,
naj ta božanska lepota reši nas, naše mesto in ves svet. Amen.
papež Frančišek
Pred časom sem slišal izjavo predstavnika Cerkve, češ da božič doživljamo bolj čustveno kot na primer veliko noč in da je božič praznik duše, celega človeka in naših odnosov. Postavilo se mi je vprašanje: Ali je praznovanje (in vera) pretežno samo stvar čustev? Velika noč je najstarejši, največji in najpomembnejši praznik kristjanov – o tem pač ne more biti nobenega dvoma. Spadam med vernike, ki jim je velikonočna skrivnost in binkoštni dogodek temelj in steber vere. Vse bogoslužno dogajanje se osredinja v obhajanju velikonočnega odrešenja človeštva in vsa dejavnost Cerkve je k temu naravnana. Sprašujem se, kako to, da so »božična čustva« prišla bolj v ospredje in da vera v poveličano življenje med verniki ni na prvem mestu? Ali ni predvsem velika noč »praznik duše in celega človeka«? Jurij
Teza, da ateizma niti v srcu sekularizirane Evrope ni veliko, temelji tako na statističnih podatkih in kot na analizi mišljenja sodobnega človeka.
K prvemu: za čiste ateiste se ne deklarira veliko ljudi. Med Slovenci in Čehi, ki jih štejemo med najbolj neverne Evropejce, je delež ateistov okrog 25-odstoten. Ateizem torej tudi v najbolj ateističnih državah ni večinska svetovnonazorska drža. V bistvu je samo ena država na svetu, kjer je ateizem večinski pogled na smisel življenja: to je Kitajska.
K drugemu: analiza mišljenja in vedenjskih vzorcev nam pokaže, da veliko nevernih ljudi v bistvu ni dosledno nevernih. Veliko jih zavestno ali podzavestno dopušča obstoj nekega višjega duhovnega sveta, nekateri celo prakticirajo določeno obliko duhovnosti. Tak primer so ateisti, ki hodijo na jogo ali na transcendentalno meditacijo, ali pa ateisti, ki gojijo poglobljen kult rajnih. Pomnimo: na psihološki ravni se je religija rodila s čaščenjem rajnih.
Posebna zgodba so totalitarni režimi...
V noči z 2. na 3. december 1984 je v kemični tovarni v indijskem mestu Bhopal v rezervoar s štiridesetimi tonami metil izocianata, ki so ga uporabljali za izdelavo pesticidov, prišla voda. To je povzročilo kemijsko reakcijo in posledično eksplozijo. V okolico je ušel oblak strupenega plina, ki je ubil več tisoč ljudi. To je bila najhujša industrijska nesreča na svetu, žal pa ne edina. Zgodovina pozna še veliko tragičnih primerov.
Bhopal, ki ima približno 1,8 milijona prebivalcev, je glavno mesto zvezne države Madhja Pradeš v srednjem delu Indije. Ameriško podjetje Union Carbide je leta 1969 v njegovem severnem delu postavilo kemično tovarno. Čeprav so pri izdelavi pesticidov uporabljali zelo strupene snovi, je bila skrb za varnost precej v ozadju. Leta 1984 so bili ventili in cevi dotrajani, varnostni sistemi niso delovali, zaposleni pa niso bili ustrezno usposobljeni. Vse to je naposled pripeljalo do nesreče.
Strupenemu oblaku, ki je pred štiridesetimi leti ušel iz kemične tovar...
Minilo je tristo let od rojstva velikega naravoslovca Joannesa Antoniusa Scopolija (1723–1788), ki je med letoma 1754 in 1769 deloval kot rudniški zdravnik v Idriji. Na naših tleh je pustil globoko sled na področju naravoslovja, saj ga je pestra narava Kranjske zelo navdušila. Popisoval je rastlinske in živalske vrste, med katerimi so bile mnoge ravno po njegovi zaslugi poimenovane prav na naših tleh. Bil je sodobnik Carla Linnaeusa, s katerim je tudi odlično sodeloval pri popisih in poimenovanjih vrst in hkrati postavil našo deželo na zemljevid znanstveno dejavnih dežel. Poimenovanje vrst, ki se je takrat šele začelo, se je v tej obliki ohranilo vse do danes. Prirodoslovni muzej Slovenije je lani izdal obsežno delo, posvečeno Scopoliju, v katerem se spoznamo z njegovo zanimivo biografijo in živalskim in rastlinskim svetom, povezanim z njim. Knjiga je opremljena z odličnimi fotografijami in ilustracijami, posebno težo pa ji dajejo avtorji, katerih delo se navezuje na izsledke tega znam...
December prinese praznično vzdušje, rdeče barve in čar božične zvezde. Izbira je danes zelo pestra. Poleg klasične rdeče jih lahko izbiramo tudi v snežno beli, marelični ali rožnati različici. Mene je letos posebej navdušila sorta Poinsettia Christmas Mouse®, ki s svojimi rdeče obarvanimi okroglimi braktejami, ki spominjajo na ljubka mišja ušesa, izstopa po unikatni obliki. Ta zanimiva sorta je že pred leti prejela nagrado v kategoriji cvetoče sobne rastline. Žal pa nas je pogosto strah, da z njo ne bomo znali ravnati in bo prekmalu propadla.
Pa je res tako zahtevna? Dejstvo je, da jo ob pravilni negi lahko obdržimo več let. Ključnega pomena je pravilen prenos rastline. Božično zvezdo iz trgovine odnesite skrbno zavito v čim krajšem času v zavetje toplega doma. Po prihodu previdno odstranite papir, in če je zavita v celofan, ga odrežite s škarjami. Postavite jo na svetlo, vendar ne na mesto z neposredno sončno svetlobo. Izogibajte se prepihu in zračenju v zimskem času, saj jo nizke...
Nadevan piščanec
Piščanca nasoli, v trebušno votlino daj maslo. Dvigni kožo na vratu in prsih. Nadev daj pod kožo, kar ga ostane, pa v trebušno votlino. Vrat in trebušno votlino spni ali zašij. Piščanca položi na pekač in ga polij z vročo mastjo. Daj v vročo pečico in peci pri 220 °C, da zarumeni, nato zmanjšaj na 200 °C in peci dobro uro, da se prepeče. Med peko ga obračaj in polivaj s sokom. Pečen naj pokrit počiva 15 minut, nato ga zreži, prelij s sokom in postrezi.
Nadev: žemljo zreži na kocke, potresi jo s peteršiljem in šunko ter polij z razžvrkljanim jajcem, pomešanim z mlekom in soljo.
V soboto, 9. novembra, so pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah tamkajšnja občina, društvo vinogradnikov in župnija pred župnijsko cerkvijo sv. Lenarta pripravili svečanost ob martinovem. Tamkajšnji farni župnik Marjan Pučko je blagoslovil novo vino, društva pa so pripravila bogat program s prikazom običajev, ki se v teh krajih ohranjajo in so povezani z vinogradništvom.
V župniji Martjanci so v nedeljo, 10. novembra, obhajali zunanjo slovesnost župnijskega zavetnika sv. Martina. Gotska cerkev iz 14. stoletja, znana po svojih freskah, še vedno privabi številne obiskovalce, prav tako je bila polna tudi to nedeljo, ko je mašo daroval župnik iz Črenšovcev Zoran Car. V nagovoru je orisal sv. Martina in ga primerjal z ubogo vdovo iz evangelija, ko je polovico vojaškega plašča podaril beraču. Vernike je povabil k udeležbi in sodelovanju pri mašah. Na koru je z ubranim petjem bogoslužje olepšal domači mešani cerkveni pevski zbor.
Na Martinovo soboto, 9. novembra, so v župniji Velika Polana tamkajšnja društva vinogradnikov, čebelarjev, Štrk Slovenija in občina pripravili blagoslov novega vina. Obred blagoslovitve je opravil župnik Zoran Car, pripravili pa so tudi bogat kulturni program s kulinarično ponudbo.
V nedeljo, 20. oktobra, smo se skupaj z zakonci jubilanti pri sv. Antonu Padovanskem Bogu zahvalili za vso ljubezen, ki nam jo daje. Pri tej maši so zakonci jubilanti obnovili zakonske obljube in po maši imeli skupno kosilo v dvorani v Štangi. Ta nedelja je bila tudi misijonska nedelja. Spomnili smo se misijonarjev, zanje molili in zbrali nekaj finančnih sredstev. Naslednjo nedeljo, 27. oktobra, pa smo v župnijski cerkvi sv. Antona v Štangi praznovali zlato mašo dr. Janeza Juhanta, teologa, filozofa, pedagoga, člana Evropske akademije znanosti in umetnosti, ki izhaja iz Štangarskih Poljan, župnija Štanga. Vsi skupaj smo se Bogu zahvalili za njegovo izjemno življenje.
Na zahvalno nedeljo smo se v cerkvi Marijinega rojstva v Velikih Laščah zakonski jubilanti zahvalili Bogu in prejeli blagoslov. Hvaležni jubilanti smo prejeli ljubezen svetega zakona pred desetimi, petnajstimi in dvajsetimi leti. Župnik Andrej Ojstrež nam je podaril šopke in nas povabil v župnišče na pogostitev in prijetno druženje. Oltar je bil okrašen s poljskimi pridelki, ki smo jih darovali sestram misijonarkam ljubezni na Ježici. Bogu hvala za vsa leta v naših družinah in za ljubezen med zakonci.
Na misijonsko nedeljo je bil gost v naši župniji salezijanski duhovnik Alojzij Slavko Snoj. Daroval je mašo za našega misijonarja dr. Janeza Janeža ob obletnici smrti. Snoj je tudi postulator za beatifikacijo misijonarja Andreja Majcna. Med pridigo nas je opomnil, da imamo kot rojstna župnija dr. Janeža privilegij, a tudi poslanstvo. V življenju v domovini in umiku iz domovine se je zdelo, da dr. Janež nima nobene prihodnosti. A zlasti v prostranstvih Kitajske in lepega cvetočega otoka Tajvana je živel polno življenje. Okoli sebe je zbral tiste, ki jim je vrnil zdravje. Vse svoje življenje se je razdajal za druge in si tako ustvaril glas in ime, ki ne mine. Misijonarji nam kažejo drugačno pot, pot iskanja bližnjega. Spomnil se je tudi misijonarja Andreja Majcna, velikega prijatelja dr. Janeža. Majcen je Janeža prvi uvajal v kitajske pismenke, leta 1978 pa je dr. Janež reševal bolnega Majcna. Delo služenja se v življenju obrne. Resnična kariera teh misijonarjev je drugačna od posvetne,...
Ob čudovitih vatikanskih vrtnicah, ki rastejo pri Dominikovem domu, je postavljeno srce, ki smo ga poimenovali Marijino srce. Srce je kraj srečanja v ljubezni, je vabilo vsem, ki bodo prihajali tod mimo. Namenjeno je romarjem, da bi se ob njem radi ustavili, posedeli in se v mislih ali kratki molitvi priporočili nebeški Materi; mladoporočencem, ki tukaj v cerkvi izrečejo svoj življenjski da; mladim in otrokom, ki jih v bližini cerkve nikoli ne manjka; ne nazadnje je namenjeno nam vsem ob kakšni lepi družinski priložnosti. Marijino srce naj bo simbol svetega leta, ki je pred nami. Naj bo vabilo vsem župljanom, da bi se radi zbirali okrog Nje, kot domače občestvo. Vsem, ki so se trudili z izdelavo in postavitvijo srca, naj Marija po svojem Sinu nakloni veliko milosti. Marijino srce naj nas uči preproste in iskrene ljubezni do Boga in do ljudi.