Vir: Družina
Leta 2013 je Frančiška Vodopivec (1938–2026) iz Lopate pri Celju v Demokraciji objavila besedilo Rdeča zvezda – tudi morila. Poglejmo, kaj je napisala.
Medtem ko večina Madagaskar pozna predvsem po neokrnjeni naravi, baobabih in lemurjih, za Antona Tomažiča to potovanje predstavlja predvsem srečanje z ljudmi. Dolgoletni popotnik, fotograf in avtor nastajajoče knjige o svojih obiskih več kot 120 držav se je odpravil na eno najbolj čustvenih poti doslej. Na Madagaskarju je najprej obiskal znamenito vas Akamasoa, ki jo je iz nič ustvaril misijonar Pedro Opeka, pot pa nadaljuje k misijonarju Janezu Mescu, pri katerem že vrsto let sodeluje v programu botrstva otrok.
Radio Ognjišče v četrtek, 21. maja, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja festival sodobne krščanske glasbe.
Odpuščanje je ena najlepših, hkrati pa najtežjih krščanskih drž. V novi epizodi Družininega podkasta Kefa sta se voditelja Blaž Franko in Peter Čemažar pogovarjala z lazaristom Rokom Žlendrom o tem, zakaj Jezus po vstajenju učencem najprej reče »Mir vam bodi« in ne »Zakaj ste me zapustili?«
Včeraj
V nedeljo, 17. maja je v do zadnjega sedeža polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal že 31. letni koncert zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava z naslovom Zaklad miru. Mladi glasbeniki, osnovnošolci, dijaki in študentje, so navdušili tako z glasbeno odličnostjo, kot s svojo energijo na odru.
Maj je mesec, ko se v Sloveniji tradicionalno delimo na dve skupini. Na tiste, ki »praznujejo delo«, in na tiste, ki praznujejo, da je končno nekdo izumil »nedelavni« dan. Letos pa nam ta številka nastavlja bolj neprijetno ogledalo: vprašanje ni, ali delamo. Vprašanje je, zakaj sploh delamo. In še bolj: komu koristi, če delamo narobe.
Naslonka je beseda, ki nima svojega naglasa in se zato »nasloni« na drugo besedo. Skoraj vse besede imajo svoj naglas oziroma samoglasnik v besedi, ki je izgovorjen močneje: beseda hiša ima naglas na i-ju, gospa pa na a-ju. Ko posamezne besede izgovarjamo, je med njimi kratka pavza.
Alenka Puhar je v Prvotnem besedilu življenja nakazala, v kakšno čustveno revščino so se rojevale generacije slovenskih otrok pred dobrim stoletjem. Pa ne samo čustveno revščino, bilo je izkoriščanje otroškega dela, beda, telesno, duševno, duhovno, spolno nasilje. Iz vsega tega sta se kotila jeza in sovraštvo.
Ura je 15.47, skrajno skrajni rok za oddajo te kolumne se izteče čez nekaj več kot dve uri, jaz pa sedim pred ekranom z rahlim glavobolom, nekoliko manj rahlo anksioznostjo in mislim na genialno serijo esejev Petra Semoliča o poeziji z naslovom Pred praznim listom papirja.
Tako pravi Pridigar: »Kaj koristi človeku ves njegov trud in prizadevanje njegovega srca, s katerim se trudi pod soncem? Zakaj vsi njegovi dnevi so bolečine, njegovo opravilo je nejevolja; še ponoči njegovo srce ne počiva. Tudi to je nečimrnost« (Prd 2,22-23).
Delo je čudna valuta našega časa: povsod so ga polna usta, a ko pride trenutek plačila se pogosto izkaže, da je razvrednoteno. Kmet na lastni zemlji šteje
prepovedi namesto pridelka, ustvarjalka mora svojo ceno zagovarjati, kot da prodaja izgovore, ne pa ur in znanja, prodajalka pa se v izmeni včasih počuti kot številka, ne človek.
Ko govorimo o javnem prostoru, se lahko ozremo po lastni zgodovini. Jože Plečnik je iz majhne province pred stoletjem gradil mesto. Po mojem mnenju njegova dediščina ni le materialna, ampak predvsem duhovna. Plečnik je zlahka povezoval različne svetove: gradil je tako za takratne sokole kot za orlovsko društvo – banalni sodobni ekvivalent bi bil, da je ustvarjal tako za leve kot za desne. Gradil je za Cerkev in za civilne objekte. Predvsem v dunajskem obdobju je načrtoval vile za bogataše, a vedno tudi z mislijo na ekonomsko najranljivejše. Zgradil je najpomembnejši simbol takratne medvojne češkoslovaške demokracije in novo prestolnico Slovencev. Ob tem pa mu ni bilo pod častjo postaviti kioska ali mestne svetilke.
Škofjeloški pasijon je življenjsko sporočilo ne le Slovencem, pač pa vsemu človeštvu. Organizatorji so povezani tudi z drugim prireditelji pasijonov, npr. Oberammergau v Nemčiji, kjer so ga leta 2022 priredili že dvainštiridesetič. Škofjeloškega si je ogledalo več ljudi iz Nemčije in drugih dežel, med njimi tudi münchenski kardinal Reinhard Marx, ker je Freising zgodovinsko povezan s Škofjo Loko.
V Narodni galeriji se je v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac odprla razstava Tone Kralj (1900–1975) Vizionarski mistik, ki bo na ogled do konca avgusta 2026. Razstava spomin na umetnika oživlja prav ob 125. obletnici njegovega rojstva in 50. obletnici njegove smrti. Prikazuje nove poglede na Kraljev ustvarjalni opus z ozirom na njegov slogovni razvoj, predvsem v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja. Javnosti sta prvič po nastanku predstavljeni tudi dve manj znani in morda skoraj pozabljeni sliki, ki so ju že takrat in jih lahko tudi danes prepoznamo kot vrhunski deli umetnosti tistega časa. Avtor razstave je Goran Milovanović, direktor Galerije Božidar Jakac, vodja projekta pa kustosinja Narodne galerije Bernarda Stenovec.
V nedeljo, 17. maja 2026, je na Homec v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu poromalo lepo število vernikov, kjer je potekalo letno srečanje otrok Brezmadežne.
Martinčki smo se tokrat pod vodstvom zborovodkinje Vanje Govek s pesmijo podali v svet.
Korošci smo lahko upravičeno ponosni na eno od najzanimivejših kolesarskih poti v Sloveniji. Čeprav živimo v enem izmed bolj odmaknjenih predelov države, prav tu najdemo pokrajino, ki navdušuje s svojo naravo, bogato zgodovino in pristno gostoljubnostjo ljudi.
Vietnam sem si od nekdaj želel obiskati. Odlična kulinarika in možnost potovanja z vlakom sta bila glavna razloga, da smo se z ženo in triletnim sinom odpravili na tritedensko potovanje.
Natančnega, enotnega uradnega podatka o skupni gospodarski škodi zaradi gospodarskega kriminala v Republiki Sloveniji v zadnjem desetletju nisem našel. Slovenska policija, tožilstvo in sodišča objavljajo predvsem podatke o številu kaznivih dejanj in posameznih velikih primerih, manj pa povzete ocene celotne finančne škode. Kljub temu je iz razpoložljivih virov in predvsem stališč bolje usposobljenih od avtorja pričujočega prispevka mogoče narediti oceno obsežnosti problema. Torej, 2016–2026 je gospodarski kriminal v Sloveniji po konservativnih ocenah povzročil več sto milijonov evrov škode, verjetno pa skupno prek ene milijarde evrov neposrednih in posrednih izgub. Največji delež pri tem zastopajo goljufije, prevare, utaje in zlorabe, pranje denarja in fiktivni posli, kar je vsebina malodane dnevnih novic in hvalevrednih poskusov raznih organizacij pri usposabljanju prebivalcev Slovenije za prepoznavanje in zaščito pred finančnim opustošenjem s strani goljufov, sploh v perspektivi sodo...
Dr. Jacob Imam je ameriški katoliški mislec, ekonomist in ustanovitelj oziroma predsednik Kolidža sv. Jožefa Delavca v Steubenvillu v Ohiu, ustanove, ki povezuje katoliško intelektualno tradicijo z izobraževanjem za kvalificirane obrti. Odraščal je v muslimansko-evangeličanskem družinskem okolju, v katolištvo pa se je spreobrnil pod vplivom svojega botra Walterja Hooperja, osebnega tajnika C. S. Lewisa. Kot Marshallov štipendist je magistriral in doktoriral na Univerzi v Oxfordu, kjer se je ukvarjal s teologijo in ekonomijo. Je tudi povezan z revijo oziroma projektom New Polity, ki razvija krščanski postliberalni pogled na družbo, ekonomijo in skupno dobro.