Vir: Družina
Za oddaje v slovenščini na Radiu Trst so se zavzeli primorski domobranci, uradno: pripadniki Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ). Na Primorskem so se hoteli boriti proti komunizmu, istočasno pa – v pričakovanju povojnega premika meje – za utrjevanje slovenstva po več kot dvajsetletnem fašističnem zatiranju na kar tretjini slovenskega ozemlja.
Več kot 100 mladih se je v sredo, 1. aprila, zbralo na križevem potu, ki ga je pripravila Univerzitetna župnija Maribor. Dogajanje se je začelo s sveto mašo v Alojzijevi cerkvi na Glavnem trgu, nato pa so se mladi skupaj z duhovniki in nadškofom Alojzijem Cviklom podali na pot po ulicah Maribora.
Barbara Čuk je laiška misijonarka, ki že 22 let deluje v različnih krajih Mehike, danes v mestu Leon v osrednjem delu države, ki je okoli 350 km oddaljeno od prestolnice. Vprašali smo jo, kako poteka praznovanje velikega tedna v tej državi.
Bogoslužno dogajanje velikega tedna ima bogato simboliko in s skrbnim izborom svetopisemskih besedil vernike uvaja v veliko noč, ki je največji in najpomembnejši krščanski praznik.
Včeraj
Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) letos obeležuje 36. obletnico svojega delovanja. Dogodek so zaznamovali 31. marca z zahvalno sveto mašo in druženjem v Skavtski hiši v Ljubljani.
V Katedrali svobode so se odzvali na obtožbo premierja Roberta Goloba zoper Janeza Janšo o veleizdaji v primerih prisluhov v času predvolilne kampanje. Po njihovem mnenju bi morali pristojni organi v 24 urah potrditi ali ovreči njegovo obtožbo.
Ste bili na cvetno nedeljo pri sveti maši in blagoslovu zelenja? Ste Jezusa pričakali z butarico v rokah, se morda celo udeležili cvetnonedeljske procesije?
Slovenska karitas opozarja na resne posledice nedavnega konflikta na Bližnjem vzhodu, ki je izbruhnil konec februarja in izrazito prizadel civilno prebivalstvo. Organizacija je začela akcijo zbiranja sredstev za pomoč najbolj ranljivim in ljudi poziva k solidarnosti, še posebej žrtvam v Libanonu in Palestini.
Poglejte, duše, grob odprt,
več Jezusa v njem ni;
premagana sta greh in smrt,
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Premagal je sovražnike
in zmago križ slavi;
pred njim je stresel pekel se,
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Očaki iz predpekla zdaj
do luči so prišli;
odprt jim je nebeški raj,
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Hudoba in vsa njena moč
premagana leži;
zmagujmo tudi mi rekoč:
Zveličar naš živi!
Aleluja.
Slišal sem, da velja večerna maša na veliko soboto, ki se imenuje tudi velikonočna vigilija, za mater vseh maš, mater vseh vigilij. Zakaj je to vigilija vseh vigilij? Peter
Če velika noč pomeni središče cerkvenega leta, pa eden od vrhuncev velikonočne liturgije brez dvoma nastopi, ko duhovnik najprej tiše in v nižjem tonu, zatem pa še dvakrat vedno glasneje in z višjim tonom slovesno intonira: »Aleee… lu… ja….«
Ta vzklik veselja, izraz velikonočne »eksplozije« je prepoznaven v vrsti uglasbitev v močno različnih žanrih. Ugaja nam kot gregorijanski koral, kot refren v kateri od slovenskih velikonočnih pesmi, od Vavknove Dan presveti, dan veselja, Jobstove Jezus, premagavec groba do Premrlove Kristus je vstal, kot kateri od črnsko-duhovnih spevov ali sodobnejših, karizmatično navdahnjenih krščanskih pesmi, pa tudi, ko zazveni v kateri od klasičnih mojstrovin, kot je veličasten Händlov oratorij Mesija. Tega je skladatelj napisal v težki osebni situaciji, veliki zadolženosti, a ko jo je zložil, je menda vzkliknil: »Mislim, da sem videl angele pred seboj in Boga samega, ki sedi na prestolu v spremstvu angelov.«
Besedo aleluja, zanimivo že po svoji glasovni st...
Pred leti sem se že dotaknil jutranjega in večernega oglašanja ptic, oziroma katera zapoje prva, ko se dela beli dan, in katera zadnja, ko pade večer. Ker živim v gozdu in spim vedno pri odprtem ali vsaj priprtem oknu, me ptičja pesem zares spremlja od zore do mraka. Ptice se oglašajo ves dan, bodisi s pesmijo ali klici, ko so v stiku s partnerjem, ali morda z opozorilnimi klici, kadar se v okolici klati mačka. Ko bodo v gnezdih odraščali mladiči, pa bomo nemalokrat poslušali tudi njihove proseče klice.
Še trdna noč je bila, jutro sem komajda slutil, ko se je pod oknom oglasil slovesen napev taščice, ki je ni prav nič motilo hukanje lesne sove, ki gnezdi le deset metrov stran. Potem ko je odpela nekaj kitic, se ji je pridružil s svojo pesmijo cikovt in kot v odgovor se je takoj oglasil še eden, ki je označeval svoj okoliš na drugi strani hiše. Nekaj minut kasneje je zapel kos in pesmi treh goslačev so se zlile skupaj v ubran jutranji koncert. Trije pernati trubadurji so prepevali zdrž...
Moja jesenska zasaditev je čez zimo izgubila barvitost in živahnost. Vresje se je posušilo, korito je delovalo zapuščeno in prazno. Ko sem prejela v dar več sobnih lončnic, sem se odločila, da bom okensko polico osvežila kar z njimi. V zasaditvi sem obdržala mačehe, ki se spomladi že bohotijo in ustvarjajo razkošne blazine dišečih barvitih cvetov. Prevešajoči se dvobarvni šaš Carex oshimensis 'Evergold', ki je privlačen v vseh letnih časih, je ostal razgiban del cvetličnega nasada.
Srebrni listi angelskih kril Senecio candicans 'Angel Wings' so tudi ob koncu zime obdržali svojo žametno lepoto. Svetla tekstura je čudovita podlaga za modre in rožnate cvetove ter lepo poveže zasaditev.
Vrtnarske izkušnje so me opogumile, da sem v korito dodala primulo (Primula obconica) in kalanhojo (Kalanchoe blossfeldiana). Okenska polica ob zidu ustvari toplejšo mikroklimo, zato sem ju vključila v zunanjo zasaditev.
Kalanhoja, sicer sobna lončnica, me je presenetila s svojo trpežnostjo. Kljub temper...
V župnijski cerkvi v Kamniku so veroučenci v sredo, 25. marca, na praznik Marijinega oznanjenja in materinski dan pripravili lepo presenečenje za svoje mamice. Že pri verouku so skrbno izdelovali voščilnice in vanje zapisali lepe misli. Po maši je župnik pred oltar povabil več kot sto otrok. Ob spremljavi Eve Lebar in treh harmonikarjev so zapeli pesmi Mamica je kakor zarja in Ljubezen mamina. Mamice so razveselili tudi z vrtnicami in voščilnicami, ki so jih sami izdelali. Ob tem so se zahvalili Materi Mariji za lep in blagoslovljen materinski dan.
Mateja Hribar Kuhar, foto: Matej Stele
Jožefa Bec je 26. marca dopolnila 90 let življenja. Izhaja iz znane Pergerjeve družine z Brezij. V njej se je po 2. svetovni vojni rodilo enajst otrok. Zefika, deveta od otrok, živi na tej domačiji. Hiša je ostala nespremenjena v starinskem slogu: s slamo krita in je zaščitena. Zefika je ostala doma, se tu poročila in si z možem ustvarila družino treh otrok. Njen najmlajši sin Simon je z ženo zraven stare zgradil novo hišo in imata dva sinova. V soboto, 28. marca, pred cvetno nedeljo so 90-letno mamo presenetili z lepim in pre-prostim domačim praznovanjem. Med povabljenimi sta bila tudi Zefikina brata: starejši Franc in mlajši Tone Perger, ki je župnik v Vojniku. Ta je pri sestri v družbi domačega župnika Boštjana Ošlaja in znanca Stanka Domanjka tudi somaševal. Tonček je v čestitki in nagovoru sestri ob družinski sliki njihove velike družine po-udaril vrednote in pomen družine v današnjem času. S. D.
V Filovcih v župniji Bogojina tamkajšnje kulturno turistično društvo vsako leto pred veliko nočjo pripravi velikonočno razstavo. Letošnja je nosila naslov »Velika noč in pomlad«. Na razstavi so bili ročni izdelki in izdelki iz dekoracij, povezanih z velikonočnim časom. Vanje je vloženo veliko ročnih spretnosti in domišljije. Poleg drugih žena ima zasluge za razstavo marljiva faranka Zinka Lenarčič.
T. H.
V petek, 27. marca, so v Domu Janka Škrabana v Beltincih odprli velikonočno razstavo, ki bo na ogled do 6. aprila. Svoja dela so z veliko ustvarjalnosti in predanosti pripravili župnijska Karitas Beltinci, Vrtec Beltinci, OŠ Beltinci, stanovalci doma, turistična društva Beltinci, Melinci in Gančani ter skupina za samopomoč Lan Ižakovci. T. H.
V petek, 6. marca, je »čila in vesela« v krogu domačih praznovala stoti rojstni dan gospa Frančiška - Fani Benulič, rojena Žužek. Naročena je na Družino in jo redno prebira. Ne more k maši v cerkev, a je vsak dan »pri dveh mašah« prek TV in zmoli »vsaj tri rožne vence« pred stričevim novomašnim križem. Z veliko vero moli: »Jezus, v tebi živim, v tebi umrjem, tvoja sem živa in mrtva.« Kot upokojena učiteljica živi tudi iz bogate duhovne dediščine strica duhovnika Franca Žužka, pri katerem je živela med vojno v Glini.
Vinko Paljk
Pri cerkvah se pogosto srečujemo s pojavom konstrukcijskih razpok. Večina teh stavb je starejših; zgrajene so iz kamna in opeke. Zob časa tudi njim ne prizanaša. Razpoke so najpogosteje prisotne na delih konstrukcije, ki jih tvorijo oboki, na območju večjih razponov in na konstrukcijskem stiku zvonika in cerkvene ladje. Omenjene poškodbe so največkrat posledica posedanja temeljev.
Med pogoste vzroke za posedanje temeljev in nastanek razpok spadajo izpiranje terena, izkopi v bližini objekta, ekstremne suše in potresni sunki. Omenjene težave uspešno saniramo s sistemom geotehničnih injekcij Uretek. Ta inovativna tehnologija omogoča sanacijo temeljnih tal in stabiliziranje temeljev brez nevarnih izkopov. Injekcije se izvedejo z uporabo ekspanzijske geopolimerne smole Geoplus, ki je izredno čvrsta in trajna. Gre za material, ki se hitro strjuje in omogoča kontrolirano izvedbo posega. Celovita sanacija temeljnih tal obsega tudi potrebne geomehanske preiskave in meritve.
Več kot 40-letne s...
V četrtek, 26. marca, so se zbrali možje ob cerkvi sv. Jerneja v Vojniku, kamor so pripeljali material za izdelavo treh velikih butar. Kljub mrzlemu in vetrovnemu vremenu so se vneto lotili dela, ki so ga skrbno načrtovali že nekaj časa. Pri izdelovanju vsak ve, kaj je njegovo delo, kateri material mora pripraviti in ga prinesti. Kronist Pavel Leskovar vsako leto redno zapisuje, kdo sodeluje in kako poteka izdelovanje butar. Pobudnik izdelovanja in postavitve je bil Mirko Krašovec. Letos so postavili butare že devetnajstič. Po njihovi postavitvi pred farno cerkvijo so se možakarji zbrali v Domu sv. Jerneja, kjer so se pogreli ob okusnem golažu, ki ga je skuhal član skupine Zdenko Vrenko.
Milena Jurgec