Vir: Družina
Ob včerajšnjem dnevu državnosti so se Sloveniji s posebnimi sporočili poklonili tudi številni znani športniki. Med njimi sta bila brat in sestra, Peter in Nika Prevc, ki sta v kratkem videoposnetku iz Logarske doline simbolično čestitala Sloveniji ob njenem 35. rojstnem dnevu.
Celjska škofija je na praznik državnosti, v četrtek, 25. junija 2026, organizirala tradicionalno skupno škofijsko romanje v Oglej in na Vejno. Letošnje romanje so posebej zaznamovali z obhajanjem 20. obletnice ustanovitve celjske škofije, zato je bilo tudi priložnost za skupno zahvalo za prehojeno pot ter za molitev za prihodnost škofije.
Ob 35. obletnici državnosti Republike Slovenije so bili Niagarski slapovi osvetljeni v barvah slovenske zastave. Eden najbolj prepoznavnih naravnih simbolov Severne Amerike je v noči na petek za približno 15 minut zažarel v beli, modri in rdeči barvi.
Na dan državnosti je v župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Nazarjah p. Andraž Arko podelil zakramente uvajanja trem odraslim možem.
Partizanski roparji so se pritoževali, ker naj bi v tomišeljski občinski blagajni dobili »le« 1.223 lir, ker naj bi si »menda« večino pred tem prisvojil župan. Ta je podobno kot ižanski podžupan Ludvik Stoje po partizansko in Gestrinovo »zbežal v Ljubljano«. Kot vemo, bežijo tisti, ki so kaj krivi. To, da sta si reševala življenje pred roparsko-morilsko tolpo, je Gestrin še v 90. letih označeval z slabšalnico, da je »zbežal«.
Včeraj
V nedeljo, 28. junija, in ponedeljek, 29. junija, bo v duhovnike posvečenih pet slovenskih diakonov. Kdaj in kje bodo potekala letošnja mašniška posvečenja in kdaj bodo letošnji novomašniki obhajali nove maše?
V stolnici svetega Nikolaja v Murski Soboti je v četrtek, 25. junija, potekala osrednja slovesnost ob 20-letnici Škofije Murska Sobota. Jubilejno praznovanje je zaznamovala zahvalna sveta maša, pri kateri so se verniki skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami, slovenskimi škofi in drugimi udeleženci zahvalili za prehojeno pot mlade škofije ter prosili za blagoslov prihodnjih let.
V moji mladosti se mi je zdelo, da imajo moji starši in kateheti, ki so mi posredovali krščansko vero, razčiščene pojme, kaj je prav in kaj ne, kaj je deset Božjih zapovedi in kaj so cerkvene zapovedi. Poučili so me, da je neupravičeno opuščanje nedeljske svete maše, kar predpisuje cerkvena zapoved, velik greh, in če imaš velik greh, ne moreš naslednjič brez spovedi k obhajilu. Opažam pa, da v zadnjem obdobju nekateri kristjani z lahkoto opuščajo nedeljsko mašo ali gredo mirno k obhajilu. Mene to zmoti, da bi jih najraje opozorila. Slišala sem novejšo razlago, da prekršek cerkvene zapovedi ni smrtni greh. Prosim za odgovor, da se bom znala pogovarjati z vnuki, ki obiskujejo verouk in bi se radi včasih izognili nedeljski maši, ki meni veliko pomeni. Ni mi žal za noben obisk nedeljske maše, čeprav je bilo to včasih povezano z žrtvijo. Terezija
Za razliko od pravoslavja in protestantizma katolištvo ne pozna narodnih Cerkva. V pravoslavju imamo denimo Srbsko pravoslavno Cerkev, v protestantizmu pa Švedsko Cerkev. Medtem ko imamo v katolištvu slovensko Cerkev, kjer je pridevnik slovenska pisan z malo začetnico, z veliko začetnico pa pridevnik Rimskokatoliška. Ne gre za slovnična preigravanja, gre za bistveno naravo naše Cerkve, ki ni zaprta v narodni prostor, temveč ima svojo Glavo v Rimu, pri grobu apostola Petra.
Katolištvo torej ne pozna narodnih Cerkva, vseeno pa narodno bit in narodno pripadnost razume kot Božji dar. Ne da bi izgubilo vez edinosti z Rimom, se katolištvo trudi rasti iz konkretnega naroda in se izražati v konkretni narodni obliki. Najlepše se to vidi na Svetovnem dnevu mladih, kjer nad milijonsko množico, ki je enega srca po veri, ponosno plapolajo narodne in državne zastave z vseh koncev sveta.
Poleg tega obstajajo narodi, v katerih je Katoliška Cerkev skozi zgodovino delovala izrazito narodotvorno, celo...
Nekega dne vas bo morda poklical »bančni uslužbenec« in vam povedal, da so bili vaši podatki zlorabljeni. Da je nekdo v vašem imenu odprl bančni račun in najel kredit. In da morate svoje prihranke prenesti na nov račun, če jih želite zaščititi. Človek, ki vam bo napletel to zgodbo, je seveda prevarant, ki mu dišijo vaši prihranki. Denarne prevare niso iznajdba sodobnega časa. Med nami so bili vedno posamezniki, ki so poskušali obogateti na račun drugih. O njihovi premetenosti in naši lahkomiselnosti govori razstava Denar in kriminal: Tekma brez konca, ki je na ogled v Muzeju in galeriji MUZA na Čopovi ulici v Ljubljani.
Razstava Denar in kriminal, ki so jo pomagali pripraviti številni partnerji (med njimi je tudi slovenska Policija), je razdeljena na tri sklope: ponarejanje denarja, ropi bank in bankomatov ter kibernetski kriminal.
Ponarejevalci
Izlet na drugo stran zakona začnemo pri bankomatu, ki so ga lansko jesen razstrelili v Gameljnah pri Ljubljani. Od njega pa se preselimo v...
Poletje ponuja bogat živi svet, ki je v tem času v polnem razcvetu. Prijazne temperature omogočajo življenje številnim žuželkam, med katerimi izstopajo pisani metulji in cel niz drugih opraševalcev rastlin, ki živijo na vrtu, travniku in gozdu. Vseh žuželk pa nismo veseli. Včasih se vprašamo, čemu sploh so na tem svetu, vendar odgovora ne bomo našli. V stvarstvu je vse urejeno, vsako bitje na tem svetu ima svoj prostor in namen, zato so takšna ugibanja nesmiselna.
Ena takih nadlog so komarji, ki jih pri nas živi kar nekaj vrst. Med njimi zadnje čase posebej izstopa prišlek, ki brez človeške pomoči zagotovo ne bi nikoli zašel v naše kraje. Tigrasti komar (Aedes albopictus) je dobil ime po značilnem tigrastem vzorcu telesa, na sklepih nog pa ima bele luske, ki na temni podlagi dopolnjujejo tigrast vzorec. Je dnevno dejavna žival, ki se za razliko od domačih vrst odlično znajde tudi na žgočem soncu. To pomeni, da smo njegovega pika lahko deležni tudi, ko se sončimo. Naši komarji so dejav...
Česnova trava, Tulbaghia violacea, je rastlina, ki jo na različnih rastiščih opazujem že nekaj let. Najprej sem jo opazila na Krfu, kjer je rasla pod oljko. Pritegnili so me zeleni, suličasti listi in vijolični cvetovi, ki niso kazali znakov vročinskega stresa. Listi so tvorili gosto zeleno preprogo, prav lep kontrast s srebrnimi listi oljke. Potem sem jo opazila tudi drugod v toplejših krajih. Je trajnica, ki izvira iz Južne Afrike. Suličasti listi tvorijo šope in zrastejo nekako 40–50 cm, odvisno od lege. Poleti se nad listi razcvetajo vijolična socvetja, ki neutrudno cvetijo tja do jeseni. Prenese sušo, občutljiva pa je na zimske zmrzali, tako da pri nas ne prezimi dobro. V vrtnariji smo jo začeli gojiti šele letos, namenjena je predvsem za sajenje po vrtovih na Primorskem. Posadili jo bomo tudi na prosto na različno izpostavljene lege v vrtnariji, kot preizkus, da vidimo, v kakšnih pogojih bi morda le preživela zimo v Ljubljani.
Česnova trava pa ni samo okrasna rastlina, uporabna...
Na maslu praži narezan por, prilij vročo vodo in duši. Ko voda izpari, dodaj moko in praži, da por malo porumeni. Nato prilij jušno osnovo, vino in smetano ter po okusu osoli. Omaka naj vre še 10 do 15 minut.
Župnija Ljubljana – Stožice je mestna župnija, letos so praznovali njeno 50-letnico
Bernard Rožman je pri Anzelnovem kozolcu v petek, 12. junija, blagoslovil lipo. V nedeljo, 14. junija, pa je po maši Gregor Luštrek blagoslovil pivo in sejemski prostor. Sveti Vid je namreč tudi zavetnik pivarjev, zato je prav, da se na ta dan popije tudi kakšen vrček piva, posebno še, če je blagoslovljen. Pred blagoslovom na prostoru pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici je za dobro razpoloženje poskrbela godba Lukovica, po blagoslovu pa številne stojnice, kuhanje golaža, metanje škornja v koš in predstavitev že pozabljenih obrti. D. J. D.
Kot ena družina smo se na farni dan, 7. junija, podali v procesiji skozi vas ter se ustavili ob štirih oltarjih. Ob vsakem oltarju je duhovnik prebral odlomek iz evangelija, sledile so prošnje za Božji blagoslov, varstvo in ohranitev našega kraja. Pri procesiji so sodelovali tudi člani Gobarskega društva Šmartno. Pri maši nas je nagovoril Gusti Raščan. Poudaril je, da se mora Jezus naseliti v naša srca, naše življenje in našo skupnost. Bog se dotika naše notranjosti in nas po sveti evharistiji hrani ter krepi za vsakdanje življenje. »Naj bo naša župnija, nad katero bdi sveti Martin, živo orodje v Božjih rokah. To smo mi – župljani, ki poslušamo Boga, drug drugega in smo tudi sami slišani,« je dejal. V družabnem delu srečanja je Majda Kac predstavila dolgoletno skrb za krašenje cerkve ob pomembnih dogodkih. Ob fotografskih utrinkih smo se spomnili številnih praznovanj in slovesnosti. Posebna zahvala velja dvanajstim skupinam, ki vse leto skrbijo za čistočo in lepo okrašeno cerkev. Druže...
Na sončno nedeljsko popoldne, 7. junija, smo se v prijetnem vzdušju zbrali na srečanju starejših župljanov v župniji Homec. Verniki, starejši od 60 let, so se najprej udeležili maše v župnijski kapeli. V lepem številu smo prisluhnili župniku Tadeju Ložarju, ki nam je na preprost in spodbuden način približal pomen zakramenta bolniškega maziljenja – kot daru tolažbe, moči in Božje bližine v težjih trenutkih življenja. Po nagovoru je zakrament podelil številnim navzočim. Srečanje smo po maši nadaljevali v prijetnem in veselem druženju ob dobrotah župnijskih gospodinj. Takšni trenutki nas vedno znova povezujejo in bogatijo. Mlajši smo iz srca hvaležni starejšim za njihovo toplino, modrost in vero, ki jo tiho, a zgovorno prenašajo med nas. Srečanje je organizirala župnijska Karitas.
Petra Slevec
Gasilci iz Male Polane so v soboto, 6. junija, obeležili osemdeset let delovanja. Jubilej so počastili s številnimi gasilci iz okolice in vaščani. Ob častitljivem jubileju so razvili tudi nov društveni prapor, ki ga je blagoslovil župnik župnije Velika Polana Zoran Car. T. H.
Na deseto nedeljo med letom, 7. junija, so se v župnijski cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v dvojezični župniji Lendava zbrali zakonski jubilanti, ki letos praznujejo okrogle obletnice poroke. Lepo število zakonskih parov je napolnilo klopi v cerkvi, kjer je zahvalno mašo daroval lendavski župnik Martin Dolamič-Konrad. Povedal je, da v času, ko zvestoba ni vedno samoumevna, medsebojna ljubezen, spoštovanje in pripadnost drug drugemu tvorijo dragocen dar župnijski skupnosti. Med mašo je župnik Martin vsakemu zakonskemu paru izročil zahvalno listino župnije, vsi skupaj pa so obnovili zakonske obljube. T. H.