Odkar pomnim, vsako leto, običajno junija, pride dan, ki ga označim za začetek »svojega« poletja. Običajno se takrat prekrijejo začetek prvega vročinskega vala, ko vročina tudi po polnoči ne pade tako nizko, da bi pomislil na dolge rokave, ravno pravšnja sproščenost in občutek praznovanja. Letos je bil to 17. junij, sprejem ambasade ZDA v Križankah, četrti julij pred 4. julijem, in slavje ob 250. obletnici izjave o neodvisnosti. Protokolarnih dogodkov načeloma ne maram že zaradi tega, ker mora človek nase navleči vsaj suknjič, a me neizmerno navdušijo takrat, ko se razvijejo v pravo žurko, kjer večina povabljenih pleše. In tako je bilo tokrat.