Vir: Družina
V soboto, 21. marca, smo se zbrali v ljubljanski stolnici pri sveti maši, ki jo je ob somaševanju duhovnikov in sodelovanju diakonov daroval ljubljanski nadškof msgr Stanislav Zore. Ob tej priliki so se zbrali številni prostovoljci župnijskih Karitas in sodelavci Škofijske karitas Ljubljana. Za geslo letošnjega občnega zbora smo izbrali misel iz Svetega pisma: »Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje«. (Prg12,25)
V soboto, 21. marca, je bil tudi v Novem mestu občni zbor Škofijske karitas 2026 z geslom Na poti upanja. To je bil še poseben dan zahvale, saj ŠK Novo mesto praznuje 20-letnico svoje ustanovitve, »plemenitega in odgovornega dela«.
Nocoj ob 20. uri bo v Škofji Loki po enajstih letih premiera Škofjeloškega pasijona – edinstvene uprizoritve Kristusovega trpljenja, ki po 300 let stari režijski knjigi kapucinskega patra Romualda znova oživlja ulice in trge srednjeveškega mesta. Gre za enega največjih kulturno-duhovnih dogodkov pri nas, tesno povezanega s kapucinskim samostanom Škofja Loka, ki ostaja njegovo duhovno središče.
Studio Angel, ki slovi po filmih z versko vsebino in je v prvih sezonah sodeloval tudi pri snemanju serije Izvoljeni (The Chosen), nam je lansko veliko noč ponudil animirani film Kralj vseh kraljev, o Jezusovem javnem delovanju, smrti in vstajenju. Za letošnjo veliko noč pa nam postreže z animiranim filmom, ki prikazuje zgodbo Davida, preprostega pastirja, ki je postal kralj Izraelcev.
Na plenumu Škofijske Karitas Celje so v petek, 20. marca, predstavili delo preteklega leta, v katerem je 1.708 prostovoljcev opravilo več kot 91.000 ur pomoči. Ob številkah so poudarili, da njihovo poslanstvo ostaja predvsem bližina človeku, sočutje in konkretna pomoč ljudem v stiski.
Škotski parlament je odločno zavrnil zakon o samomoru z zdravniško pomočjo z 69 glasovi za in 57 proti: s tem so po dvoletni nacionalni razpravi to vprašanje na Škotskem rešili za celo generacijo in najverjetneje zadali »smrtni udarec« takšnemu zakonu v londonskem Westminstru.
16. marca 2026 je Klub koroških Slovencev v Galeriji Družina v Ljubljani na prireditvi Koroški kulturni dnevi v Ljubljani 2026 predstavil slovensko kulturno izročilo v Ziljski dolini: knjigo Vinka Möderndorferja Koroške narodne pripovedke.
Devetčlanska družina Malkoč Korez se je znašla v izjemno težki življenjski situaciji. Starša vzgajata sedem otrok, njihov vsakdan pa zaznamujejo tako finančne stiske kot tudi huda bolezen enega izmed otrok. Sedemletni Tjaž, učenec prvega razreda, se že od najzgodnejšega otroštva sooča z redko in izjemno težko boleznijo, imenovano epizarna displazija oz. obojestranska perthesova bolezen in sticklerjev sindrom, ki mu povzročajo stalne bolečine. Poleg tega ima četrti otrok v družini tudi motnjo avtističnega spektra.
Sodelavci tiskane Družine v postnem času pripravljajo Postni misijon z Družino pod geslom »Vstopi v čas milosti«. Postni vprašalnik je ena od rubrik, v kateri na vprašanja v aktualni številki tednika odgovarja Tamino Petelinšek, mož, oče in fotograf.
Včeraj
Letos bo Dan za Magnificat ponovno v obliki romanja. Romanje v Assisi, ki bo potekalo od 29. maja do 1. junija, bo duhovno spremljal br. Miran Špelič, urednik slovenske izdaje Magnificata.
Pričevanje o spravi
Vsaj sedmo stopnjo izobrazbe, kar je univerzitetna diploma po starem ali bolonjski magisterij po novem sistemu, ima 64 od 90 poslancev.
Starostna struktura kaže, da se zlata leta za nastop poslanske funkcije začnejo okrog petdesetega leta. Kar tretjina poslancev je trenutno v šestem
desetletju svojega življenja, enajst pa jih nadaljuje z opravljanjem mandata, kljub doseženim pogojem za starostno upokojitev. Na grafu primerjamo starost poslancev, s starostno strukturo polnoletnega prebivalstva.
Videli smo, da je 60 % trenutnih članov parlamenta svoje delo opravlja prvič (vajenci), 40 % pa jih opravlja vsaj drugi mandat (mojstri). Zdaj bomo pogledali, če vajeniški status vpliva na poslansko produktivnost tudi znotraj posamezne stranke. Puščice v desnem grafu kažejo, da so mojstri v vseh strankah bolj aktivni kot vajenci. Izjema je SDS, ki ima sicer izjemno majhen delež vajencev, so pa ti očitno željni dokazovanja.
Na grafu smo označili pet poslancev, ki so v tekočem mandatu postavili največ vprašanj, in pet tistih, ki so največ govorili.
Vzhodna ikona (ok. 1100)
Dragi poveličevalci in poveličevalke!
Samostan v Mekinjah živi. Na god sv. Jožefa so v njem predstavili roman pisatelja mag. Ivana Sivca Dorotejine solze, enajsto knjigo v zbirki Slovenske grajske zgodbe.
Izgovorjene besede merijo, koliko besed poslanec izreče med opravljanjem svoje funkcije v DZ. Gre za besede, izrečene tako med govori za govorniškim pultom, kjer se predstavlja zakone in amandmaje in argumentira stališča, kot za replike in vprašanja. Gre izključno za besede, ki so zabeležene v uradnih magnetogramih, torej besede, izgovorjene na sejah Državnega zbora in na sejah odborov in komisij, katerih prepisi so javno dostopni.
Slovenci bomo 22. marca volili deseti sklic državnega zbora, ki ga sestavlja 90 izvoljenih predstavnikov.