Vir: Družina
O vzroku za nemško aretacijo Karla Živca v Trstu januarja 1945 lahko samo domnevamo, kot lahko domnevamo tudi o vzroku za aretacijo Ernesta Jazbeca.
Z ženo Lucijo sva bogata človeka, zelo bogata. Ne mislim na evre na bančnih računih ali na našo hišo, kjer živiva. Bogata sva zaradi najinega zakona in najinih šestih otrok, ti so najino največje bogastvo.
V tokratni oddaji Reflektor smo v studiu gostili eno najbolj znanih in popularnih pevk pri nas – Nino Pušlar. Nina prav letos obeležuje 20-letnico svoje kariere. Z njo je voditelj Lojze Grčman poklepetal o njenem delu, o vrhuncih njene kariere (npr. razprodana dvorana Stožice pred nekaj leti), o tem, kako si napolni baterije in zakaj so tako vzponi kot padci nujni sestavni del lepote življenja.
Včeraj
Na četrto postno nedeljo smo se verni zbrali v Štalcerjih, na Cerkvenem hribu, k skupni molitvi križevega pota.
V Vatikanu so v torek, 1. aprila, premierno predvajali peto sezono priljubljene serije »Izvoljeni« z naslovom »Zadnja večerja«.
2. aprila 2025 je na Teološki fakulteti v Ljubljani potekala predstavitev kariernih poti alumnov naše fakultete. Dogodek je bil namenjen osebnemu in profesionalnemu razvoju študentov, ki so imeli priložnost spoznati različne poklicne poti diplomantov ter pridobiti dragocene nasvete za svojo prihodnost.
Bratje frančiškani so sporočili, da so drugi dan provincialnega kapitlja na Viču v Ljubljani izvolili novo vodstvo Slovenske frančiškanske province Sv. Križa. Za novega provincialnega ministra je bil izvoljen p. Christian Gostečnik, ki je na tem mestu nadomestil p. Marjana Čudna.
Gospod Jezus Kristus,
v tvoji smrtni uri je sonce potemnelo.
Nenehno si vedno znova pribit na križ.
V tej uri zgodovine živimo v temi Boga.
Prav na križu si se razodel.
Ker si tisti, ki trpiš in ljubiš, si tudi tisti,
ki je povzdignjen. Od tam si zmagal.
V tej uri teme in vznemirjenja
nam pomagaj prepoznati tvoj obraz.
Pomagaj nam verovati vate in ti slediti
zlasti v urah teme in stiske.
V tej uri se še razodeni svetu.
Naj se razkrije tvoje odrešenje.
Benedikt XVI.
Nedavno sem v medijih zasledil novico, da so starši v Mariboru dokaj množično izkoriščali bolniški dopust za nego otroka za podaljšan konec tedna: ob petkih so preprosto javili svojemu pediatru, da je njihov otrok bolan (pa zelo verjetno ni bil), da so si tako »prigoljufali« dodaten prost dan. Podobnih izigravanj zdravstvenega in tudi socialnega sistema je očitno precej povsod po Sloveniji. Najbrž bo vprašanje zvenelo čudno, morda celo neumno, pa vendar: Ali lahko takšna ravnanja kristjani presojamo kot greh? Ali bi se morali takšnih na videz »nedolžnih« goljufij spovedovati? Miki
Še nekaj predavanj imam na urniku na fakulteti v mesecu aprilu. Veselim se vsakega srečanja s študenti v predavalnicah. Lahko pa bi bilo drugače.
Ko sem pred leti doživela hudo zdravstveno preizkušnjo, sem se prvič zares soočila s svojo krhkostjo in odvisnostjo od drugih. V trenutku se je moje življenje obrnilo na glavo. Vse, kar sem do takrat gradila, vse sanje, cilji in pričakovanja, so postali nejasni in oddaljeni. Po soočenju z vsemi izgubami so me preplavili občutki nemoči, strahu in jeze. Imela sem občutek, da je moje življenje ušlo izpod nadzora in da je edina avtonomna odločitev, ki mi je še preostala, pravica odločanja o svojem koncu. Nisem se (pre)dolgo zadržala v občutkih brezupa.
Takrat nisem upoštevala nečesa bistvenega – odgovorno živeti. Moja bolečina, moje trpljenje nista bila le moja stvar. Vsak moj vdih, vsaka moja odločitev je vplivala na mojo družino, prijatelje, zdravnike, ki so skrbeli zame. Takrat sem dojela, da moje življenje ni samo moje. Če bi se odločil...
V postnem času razmišljamo, kako bi zaživeli drugače. V Svetem pismu so nekateri posamezniki ob življenjskem zasuku dobili novo ime: Abram je postal Abraham, Simon se je spremenil v Petra, Savel, ki je bil navzoč ob kamenjanju mučenca Štefana, je postal apostol Pavel. V novejšem času so si ime spremenili številni filmski igralci in igralke, novo ime pa so dobile tudi nekatere države.
V petek, 28. marca, je silovit potres stresel azijsko državo Mjanmar, pri čemer je umrlo več kot dva tisoč ljudi. Mjanmar leži v zahodnem delu Indokitajskega polotoka. Meri 676.577 kvadratnih kilometrov (je 33-krat večji od Slovenije) in ima več kot 55 milijonov prebivalcev. Država se je nekoč imenovala Burma, leta 1989 pa je dobila sedanje ime. Takrat so spremenili tudi ime glavnega mesta: Rangun je postal Yangon. Leta 2002 so začeli v notranjosti države (Yangon leži namreč na jugu) graditi mesto Nepjido, ki je tri leta pozneje postalo nova prestolnica Mjanmara. Danes živi v njem več kot 900.000 ljudi....
Pomladna dela nas vabijo na vrt. Odstranjujemo suho rastje, grabimo, lopatimo in urejamo grede, pobrskamo pa tudi v kompostniku, da preverimo, koliko komposta imamo na zalogi. Zrel kompost je sipek in polzi med prsti, ko z roko grebemo po njem, predvsem pa je brez živalskih stanovalcev, ki so ga naredili. Tisočera bitja, ki so razgradila odpadno organsko snov, ki smo jo vse leto metali in odlagali na kompostnik, tam nimajo več kaj iskati, kajti vsa predelana snov, ki jo predstavlja kompost, je že šla skozi njihova prebavila. Prašički, kačice, deževniki, stonoge, pršice in še bi jih lahko naštevali, nekateri na dnu prehranske verige, drugi kot plenilci prvih, kajti nastajajoči kompost je pestro okolje, kjer se začetek in konec zgodita na istem mestu.
Nekaterih živali pa organski odpadki prav nič ne zanimajo, kajti na njihovem jedilniku je povsem drugačna hrana. V kompostu iščejo varnost, predvsem pa odlično mesto za prezimovanje. Ta bitja niso majhna, med njimi so tudi vretenčarji, k...
Zima je zame vedno predolga, saj pogrešam živahne barve, cvetje in vonjave, ki mi pomagajo umiriti ali pre-
usmeriti negativne misli. Navdušena sem bila, ko je mož predlagal, da si vzameva čas in obiščeva cvetlični sejem v Pordenonu.
Med rastlinami, ki so takoj pritegnile mojo pozornost, je izstopal manjši zimzelen grmiček Eucalyptus websteriana 'Botanic Hearts' z modrimi/zelenkastimi listi v obliki srca. Že od nekdaj sem oboževala dišeče vejice evkaliptusa v šopkih.
Evkaliptusi so avtohtone rastline v Avstraliji, cenjene zaradi edinstvenih aromatičnih lastnosti. V Evropi evkaliptuse gojijo v komercialne namene, predvsem kot dekorativno zelenje, ki ga cvetličarji uporabljajo za sestav-
ljanje aranžmajev. Poleg tega se evkaliptus v aromaterapiji uporablja za izboljšanje koncentracije in zmanjševanje stresa, čeprav učinki niso vedno podprti z obsežnimi znanstvenimi dokazi.
Žlahtnitelji v sortiment evkaliptusov vsako leto dodajo kakšno novo sorto. Posebnost je Eucalyptus citr...
Kislo zelje
Sestavine za 4 osebe
1 čebula
2 žlici olja
1 kg kislega zelja
4 stroki česna
1 žlička popra v zrnju
2 lovorjeva lista
sol
1 žlica ocvirkov
Na olju, ki mu dodamo žlico ocvirkov, prepražimo sesekljano čebulo, dodamo kislo zelje, grobo narezane stroke česna, poper v zrnju in lovorjeva lista. Zalijemo z vodo, da prekrije kislo zelje, osolimo z žličko soli in kuhamo 30 minut.
Po približno 15 minutah poskusimo, ali je zelje dovolj slano. Po potrebi ga še dosolimo.
Pečenice in krvavice
Sestavine za 4 osebe
2 celi pečenici
2 celi krvavici
Pečenici 20 minut kuhamo v vreli vodi, nato pa ju zlato rumeno popečemo na nekaj žlicah olja.
Krvavici lahko spečemo v pečici pri 180 stopinjah (30 do 40 minut) ali pa v pokriti ponvi.
Državna slovenska samouprava v Porabju na Madžarskem je v soboto, 22. marca, ob drugi obletnici blagoslovitve Porabskega križevega pota, ki je dolg 30 kilometrov in poteka skozi vse porabske vasi Števanovci, Andovci, Verica, Ritkarovci, Gornji in Dolnji Senik, Sakalovci, Slovenska ves - Monošter, organizirala molitev križevega pota. Župnik Tibor Tóth je v števanovski cerkvi sv. Štefana Hardinga najprej daroval mašo. Nato so po vseh vaseh v organizaciji vaških slovenskih samouprav in članov župnijskega sveta hkrati molili križev pot ali »križna paut«, kot pravijo.
V soboto, 22. marca, le dan po 80. obletnici pogreba Božjega služabnika Daniela Halasa, so se na Hotizi zbrali mladi iz soboške škofije in z molitvijo križevega pota prehodili zadnjo pot smrti in svetosti Daniela Halasa. Molitev je organiziral Škofijski odbor za mlade (ŠOM), ki ga vodi Petra Vinčec, z mladimi pa je po poti molil duhovni asistent ŠOM-a, salezijanec Mitja Štefan Franc. Za petje je skrbela pevska skupina ŠOM-a. Mladi so se zbrali v lepem številu in pokazali, da si tudi oni z molitvijo in verskim življenjem prizadevajo hoditi po poti Halasove svetosti.
V soboto, 22. marca, je župnija Bakovci ob tednu družine in staršev pripravila srečanje družin z naslovom Korak k tebi. Bakovski osnovnošolci, otroci iz vrtca, pevski zbor upokojencev, cerkveni pevski zbor in instrumentalisti so popestrili program, župnik Franc Zorec in ravnateljica tamkajšnje osnovne šole Jožica Lukač pa sta povabila navzoče, da naredijo korak drug k drugemu.
Župnijska karitas Ljutomer je v petek, 21. marca, priredila že 34. dobrodelni koncert ob materinskem dnevu. V šopku pesmi, glasbe in plesa otrok iz Vrtca Ljutomer, sester Babič, ansambla Fekonja, skupine violinistk glasbenega ateljeja Goslice in prvakinje mariborske opere Andreje Zakonjšek Krt ob spremljavi moža Primoža so misli iz življenja nizali člani družine Ostanek-Heric iz Šentvida pri Stični, predsednik Škofijske karitas Murska Sobota Boštjan Ošlaj, ljutomerski župnik Goran Merica in dolgoletna duša koncerta Marija Pušenjak. Vso lepoto zapetega in izpovedanega je v spodbuden večer, poln hvaležnosti, sočutja in naklonjenosti, povezala voditeljica večera Marja Dolamič. Več kot 3.000 evrov zbranih prostovoljnih prispevkov bodo namenili za pomoč ljudem v stiski.
V župniji Beltinci v postnem času poglobljeno molijo križev pot ob petkih zvečer in nedeljah popoldne. V petek, 21. marca, so križev pot molili za nove duhovne poklice. Iz te župnije so v preteklosti izšli številni duhovniki in redovnice. Tudi sedaj imajo na poti do duhovništva bogoslovca Blaža. Župnik Boris Kučko pa z verniki moli, da bi še kateri od številnih mladih v župniji začutil Božji klic.
Letošnje farno žegnanje, ki ga zadnja leta znova praznujemo skupaj z Jožefovim sejmom na Studencih v Mariboru, so zaznamovale zahvale in posebne prošnje. Zahvale nekaterim posameznikom, ki že dolga leta s svojim nesebičnim delom pomagajo pri utrjevanju in gradnji farnega občestva. Tako je po slovesni maši, ki jo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, skupaj z domačim župnikom Stanislavom Slatinekom podelil priznanja štirim župnijskim sodelavcem. Konrad in Marica Purgaj sta prejela nadškofovo priznanje za skrb pri številnih pogostitvah pri Sv. Jožefu, saj kot mednarodno priznani kuhar in slaščičarka že dolga leta skrbita za to, da so gostje skupaj z domačimi duhovniki vedno odlično pogoščeni. Anica Vogelnik je prejela priznanje za dolgoletno vodenje cerkvenega pevskega zbora, Adela Pirman pa za vodenje molitve rožnega venca. Poleg zahval smo se župljani skupaj s številnimi romarji z gorečo prošnjo priporočili sv. Jožefu, da bi nam pomagal pri nu...