Vir: Družina
Pri maši v župniji se večkrat prebere mašne obrazce in molitve po latinsko. Velika večina jezika ne razume. Zanima me, zakaj se maše nikoli ne obhaja v glagoljaški obliki, ki jo je reševal že škof Mahnič? Stara cerkvena slovanščina je navsezadnje jezik, v katerem sta nam oznanjevala krščansko vero apostola sv. Ciril in Metod. Slovencem je bližja kakor latinščina. Hvala za vaš odgovor, Žiga Jan
Republika Slovenija že s tem, da uradno praznuje kulturni praznik, poudarja izjemno vlogo kulture (tukaj razumljene v ožjem, običajnem pomenu besede) za oblikovanje slovenske narodne samobitnosti, Da praznik pade na dan, povezan z osrednjim slovenskim pesnikom, dodatno podčrta poseben pomen ene od oblik umetnosti, in sicer besedne. Pred leti sem si veliko belil glavo, zakaj praznujemo prav na dan možakarjeve smrti. Vmes so me poučili, da se gredo podobno čudaštvo Portugalci, pri katerih ima smrtni dan njihovega osrednjega poeta še večjo težo. Razen tega je Prešernov rojstni dan kot »ta veseli dan kulture« že dolgo skoraj izenačen z 8. februarjem. In z nekaj dobre volje more človek v postavljanju smrtnega dne v ospredje videti vsaj daljni odsev lepe navade kristjanov, da so za spominski dan svetnikov izbrali njihov rojstni dan za nebesa, kot se je reklo v starosvetnem jeziku. Sicer opažam, da se praksa v cerkvenih vodah počasi izgublja. Najprej sem to pripisoval goli okoliščini zasedeno...
V petek, 6. februarja, bodo na stadionu San Siro v Milanu slovesno odprli zimske olimpijske igre. Ljubitelji športa bomo naslednjih šestnajst dni z zanimanjem spremljali tekmovanja na prizoriščih, ki so raztresena po dobršnem delu severne Italije. Posebna pozornost bo namenjena dogajanju v Predazzu, kjer bodo tekme v smučarskih skokih.
Prve zimske olimpijske igre so bile leta 1924 v francoskem zimskošportnem središču Chamonix. Letošnje igre bodo že 25. po vrsti. Doslej jih je gostilo trinajst držav. Štirikrat so bile v ZDA, trikrat v Franciji, dvakrat v Italiji, Švici, Avstriji, Kanadi, na Norveškem in Japonskem, enkrat pa v Nemčiji, Jugoslaviji, Rusiji, Južni Koreji in na Kitajskem, kjer so jih pripravili pred štirimi leti. Štirikrat so bile v Aziji, šestkrat v Severni Ameriki in štirinajstkrat v Evropi, še nikoli pa na južni polobli.
Italija je zimske olimpijske igre prvič gostila pred sedemdesetimi in drugič pred dvajsetimi leti.
Cortina d'Ampezzo 1956
Leta 1956 so bile zimske o...
Taščica (Erithacus rubecula) je med našimi in evropskimi pticami med najbolj pogostimi in prepoznavnimi. Angleži so jo pred desetletji označili celo za svojega nacionalnega ptiča, saj prebiva na slehernem vrtu, mestnem parku in gozdu, edino na odprtem svetu brez grma je ne bomo našli. Torej bi jo lahko tako poimenovali tudi Slovenci, toda ljubkega ptiča z oranžno rdečim slinčkom bržkone kaj malo briga, kakšne nazive mu pritikamo.
Taščico lahko pri nas opazujemo celo leto. Živi samotarsko in kljub ljubkosti srborito prežene vsako tekmico, ki se morebiti pojavi na njenem območju. Bojevitost se odraža še posebej spomladi, ko napade celo model taščice, ki pa mora imeti zares intenzivno oranžno rdeče poslikano oprsje. Pred leti sem to uspešno preizkusil tudi sam. Delovalo je. Če morda mislite, da v krmilnici opazujete isto taščico, kot ste jo poleti, se najbrž zelo motite. Naše taščice se povečini selijo v toplejše sredozemske kraje vse do Španije, njihovo mesto pa zasedejo tiste iz severn...
Le še malo, pa bo pomlad potrkala na vrata z vse bolj toplimi sončnimi žarki. Veselim se že cvetenja mediteranskega cvetja, pa čeprav se bom morala zaradi tega zapeljati vse do obale. Začetek marca bo znova omamno dišalo na vrtovih in parkih, zasajenih z Acacia dealbata, srebrno akacijo, ki jo pri nas imenujemo mimoza.
Njena domovina sta Tasmanija in jugovzhodna Avstralija. Gre za hitrorastoče zimzeleno drevo, ki v ugodnih razmerah zraste tudi do 15 metrov visoko. Značilni srebrnkasti, dvakrat pernati listi dajejo rastlini mehak, skoraj megličast videz. Njeni puhasti cvetovi so kot drobne, dišeče sončne kroglice, združene v grozde na vejah, ki se odpirajo še v hladnih dneh. Čeprav deluje nežno, je presenetljivo trdoživa in dobro prenaša veter, ljubi odcedna tla in se razkošno razcveti, ko večina rastlin še spi.
V zimskih mesecih jo opazim v številnih trgovskih centrih kot okrasno lončnico. Na pogled privlačna in zapeljiva na celini ne prezimi, saj temperature pod -5 °C ne prenese, za...
Ocvrt dušen por v pivskem testu
Pivsko testo: Jajce stepemo, dodamo 2 ščepca soli, 4 žlice moke in pivo.
Por: Por narežemo na kolobarje in grobo sesekljamo. Korenček olupimo in naribamo na večje luknje. Na 3 žlicah olja popečemo por in korenje. Osolimo s pol žličke soli, popramo, dodamo 1 žlico moke, 3 ščepce origana in pokrito dušimo 5 minut.
Omaka: Iz posode vzamemo za 3 žlice mase. V manjšo posodo damo žlico olja, na njej popražimo žlico moke, dodamo maso, zalijemo z 1,5 dl vode, solimo z dvema ščepcema soli in pokrito kuhamo 5 minut.
Ostalo maso ohladimo in oblikujemo v žličnike ali kroglice. Z žlico jih pomakamo v pivsko testo in zlato rumeno ocvremo v olju. Postrežemo s krompirjem ali kuskusom.
Še namigi: V dušen por lahko naribamo dve žlici parmezana. /Po eno rezino pora za krožnik prihranimo za okrasitev./ Pivsko testo, ki ostane, po žlicah dodajamo v olje in ga zlato rumeno ocvremo ter uporabimo za okrasitev.
Ob godu sv. Tomaža Akvinskega je v 92. letu življenja in 70. letu redovništva končala svojo zemeljsko pot s. Bernardeta (Paula) Hribar, doma iz župnije Železna Kapla na avstrijskem Koroškem.
Paula Hribar, s. Bernardeta, se je rodila 3. junija 1934 v Železni Kapli. Bila je najmlajša od treh otrok očeta Matevža in matere Pavline, roj. Marketz. Družina je bila v drugi svetovni vojni preizkušana, kar je pustilo sledi tudi na Pauli.
Paula je v domačem kraju končala ljudsko in poklicno šolo. Pri šolskih sestrah v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu je naredila šiviljski tečaj. Življenje redovnic jo je pritegnilo in čez nekaj časa je zaprosila za vstop v Kongregacijo šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja. Redovno vzgojo je začela v Št. Rupertu pri Velikovcu, leta 1956 pa je v Grottaferrati pri Rimu vstopila v noviciat in prejela redovno ime s. Bernardeta. Čez eno leto je tam izpovedala prve redovne zaobljube in se vrnila na Koroško. Štiri leta, od 1957 do 1961, je delovala v sestrinski v...
V cerkvi Marije Vnebovzete v Lescah je v soboto, 3. januarja, zazvenela ubrana pesem pevskega zbora Canticum Novum, ki je s koncertom obogatil božično-novoletni čas. Pevski zbor Canticum Novum, ustanovljen leta 2015, združuje pevce in pevke z Bleda in okolice ter deluje pri Kulturno-umetniškem društvu Zasip. Od začetka ga vodi zborovodkinja Urška Odar, ki zboru s strokovnim in srčnim vodenjem daje prepoznavno umetniško podobo. Njihov repertoar je raznolik in povezuje tradicijo s sodobnimi glasbenimi pristopi. Kot gostje večera so nastopile pevke zbora Triglavske rož’ce iz Bohinja, ki jih prav tako vodi Urška Odar. Zbora sta sodelovala tudi pri maši, instrumentalno pa sta ju sprem-ljala Borut Zupan na orglah in Benjamin Komar na električnem klavirju. Ivanka Korošec,
foto: Aljaž Korošec
Po predstavitvi osebnosti, življenja in dela rajnega komend-skega župnika in glavarologa Viktorijana Demšarja ob izidu monografije Jožefa Pavliča Viktorijan Demšar, pričevalec za Resnico, 2. januarja v Komendi, je bila podobna predstavitev 15. januarja zvečer v dvorani frančiškanskega samostana v Kamniku. Vanjo je uvedla in jo sklenila predsednica Društva sv. Jakoba Kamnik dr. Marjeta Humar, o velikem Komendčanu pa so govorili avtor omenjene knjige, pisatelj Ivan Sivec in dr. Angelca Žerovnik. Z njimi se je pogovarjal moderator kulturnega dogodka Tone Ftičar, ki je prebral tudi na Demšarjevo delovanje v Dekaniji Kamnik nanašajoč se dogodek. Pevsko sta spominski dogodek obogatila Franc Zakrajšek in Brigita Kastelic.
F. Č.; foto: Janko Žagar
V petek, 2. januarja, je bilo v župniji nadangela Mihaela v Grosupljem celodnevno češčenje Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Verniki izkazujejo Gospodu z molitvijo, petjem in adoracijo svojo hvaležnost za vse prejete darove in milosti. Pred Najsvetejšim so se zvrstili verniki iz vasi, ki spadajo v župnijo, veroučenci, molitvena skupina, Grosupeljčani, pevci, ministranti, mladi in animatorji. Sklepno mašo je vodil novomašnik Matija Golob ob somaševanju župnika Martina Goloba. Milena Nagelj
Decembra 2025 je bila v vasi Bičje slovesnost blagoslova novega križa, ki ga je blagoslovil župnik župnije Št. Jurij pri Grosupljem Boštjan Modic. Nekdanji vaščan Ivan Janez Hribar je v sodelovanju z Janezom Omahnom, ki je daroval les in pločevino, naredil nov križ, ki ga je postavil na mestu starega križa na začetku vasi Bičje. Napis na križu se glasi: »V tem znamenju boš zmagal.« Za agape so po-skrbeli vaščani Bičja in se veselili znamenja, s katerim so dali čast Bogu in se spominjali prednikov in dogodkov.Milena Nagelj
V ponedeljek, 29. decembra, je bil v župnijski cerkvi v Vojniku že 15. koncert božičnih pesmi. Uvodni del je bil namenjen prazniku samostojnosti in enotnosti Slovenije. Pesem Pod Triglavom smo rojeni, na besedilo Milene Jurgec, so v ta namen zapeli Arclinski fantje ob spremljavi citrarke Ane Pogladič, ki so nato nastopili tudi s petjem pesmi z božično vsebino. S čudovitim petjem so napolnili cerkev sv. Jerneja še Ljudske pevke Taščice, pevci Moškega pevskega zbora KUD France Prešeren Vojnik s solistom Bojanom Zakojnškom, pod vodstvom Emilije Kladnik Sorčan, organist Tomaž Marčič, pevci Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Jerneja s Tomažem Marčičem, Otroško-mladinski pevski zbor Hozana pod vodstvom Simona Jagra ter Mešani pevski zbor Forte pod vodstvom Lovra Freliha. Milena Jurgec
Na nedeljo svete družine je osred-nje Marijino svetišče soboške škofije župnijsko cerkev Marije Vnebovzete v Turnišču obiskal soboški škof Janez Kozinc. Z verniki je počastil 110-letnico blagoslovitve nove cerkve, ki jo je na štefanovo, 26. decembra 1915, blagoslovil častni kanonik in dekan lendavske dekanije Florijan Strausz. K stari cerkvi jo je dal sezidati tedanji patron cerkve, beltinski grof Avgust Zichy. Župnik Marko Magdič je izrazil veselje, da jih je ob obletnici obiskal škof, saj ob blagoslovitvi v težkih časih prve svetovne vojne škof ni bil navzoč. Somaševal je domačin, upokojeni bogojinski župnik dr. Stanko Zver. Škof je v pridigi spregovoril o sveti družini in današnjih družinah, v katerih drug za drugega večkrat nimajo časa. Na koru je prepeval otroški pevski zbor. Ob koncu je škof blagoslovil s posebnim blagoslovom še otroke, ki jih duhovniki na ta praznik blagoslavljajo. T. H.
V župniji Otlica so na pobudo župnika Petra Černigoja ob pomoči krajanov in vernikov v dobrem letu obnovili kar tri objekte. Kapelico na Čavnu, župnijsko cerkev na Otlici in podružnično cerkev na Predmeji. Slednja je bila po 50 letih deležna celovite prenove. Večino del pri obnovi le teh so opravili s prostovoljnim delom ob pomoči donatorjev, podpornikov in župljanov samih. Cerkev na Predmeji je edina cerkev v koprski škofiji, ki je posvečena sveti družini. Blagoslovitev in zahvalna maša obnovitvenih del pri cerkvi svete družine na Predmeji je bila na »predmejsko šagro«, 28. decembra, prav ob zaključku svetega leta pod geslom »Romarji upanja«. Mašo in blagoslov je imel upokojeni škof Jurij Bizjak, ob navzočnosti domačega župnika Petra in škofovega tajnika Blaža. Škof je med pridigo poudaril pomen družine, ki je osnovna celica človeške družbe, ki pa je do danes izgubila veliko svojih prvotnih funkcij. Zato pravi, da se moramo kot kristjani truditi, da jo ohranjamo in negujemo. F. V.
Trikraljevska koledniška akcija »Naše veselje za srečo drugih« je v župniji Št. Peter - Otočec postala tradicija. Za organizacijo je poskrbela domačinka Simona Škrget skupaj z župnikom Jožetom Račkim. Akcija je potekala od 26. decembra 2025 do 2. januarja 2026. V akciji je sodelovalo okoli 50 otrok, ki so v koledniških skupinah obiskali vse vasi in naselja v župniji. Hvaležni smo, da se toliko otrok in mladih odzove in ponese veselo novico o Jezusovem rojstvu med ljudi. Obenem so zbirali tudi sredstva za pomoč otrokom v misijonskih deželah. V nedeljo, 4. januarja, so se ob zaključku v velikem številu zbrali pri maši. Helena Murgelj
Lani na štefanovo so nas pevci MoPZ Samorastnik obdarovali s koncertom v dvorani doma sv. Lovrenca v Žalni. Koncert božičnih in domoljubnih napevov je polepšal in obogatil praznične dni obiskovalcem, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Praznično popoldne so obogatili tudi pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora sveti Lovrenc. Praznično pevsko popoldne je dopolnila govorjena beseda, posvečena lepoti naše fare in naših vasi, spominom preteklosti in veselju sedanjosti.
Maja Zajc Kalar, foto: Nejc Planinšek
Dan samostojnosti in enotnosti smo lani na štefanovo proslavili z mašo za domovino, ki jo je daroval župnik Martin Golob. Zahvalili smo se za samostojno državo Slovenijo in prosili za vsakega izmed nas, da bi bili dobri državljani, ki ne kritizirajo, ampak molijo za voditelje, gradijo občestvo in skupnost in v srcu ne nosijo zamer. V domovinskem recitalu po maši so se prepletale pesmi in razmišljanja o pomembnih dogodkih in obletnicah minulega leta, o tem, kaj je prineslo sveto leto in aktualnih družbenih temah.
Anica Smrekar
Pevsko društvo Pergula je v nedeljo, 28. decembra, že petnajstič organiziralo tradicionalno božičnico v kulturnem domu v Sv. Petru. V slavnostnem večeru so nastopili MoPZ Pergula Sv. Peter, Cerkveni pevski zbor Koštabona v sodelovanju z MePZ KD Alojz Kocjančič Puče-Koštabona, Ženska vokalna skupina Romansa iz Buj, Cerkveni pevski zbor Krkavče in MePZ Georgios iz Pirana. Recitatorja Darjo Gregorič in Sonja Cergol sta prebrala zelo staro božično pesem O, moja Marija, Marija romarica v adventu, ki se je ohranila v Dekanih in jo še vedno pojejo v cerkvi na sveti večer pred polnočnico, in nam približala sveti čas, ko sta Jožef in Marija iskala prenočišče v Betlehemu. Na koncu koncerta je odmevalo skupno petje pesmi Sveta noč. Sonja Cergol
V cerkvi sv. Magdalene na Kapeli je bil v organizaciji KUD Bubla Radenci 28. decembra koncert pesmi in orgelskih skladb. Predsednica Buble Helena Poznič Kos je predstavila nastopajoče: Jaka Ajlec iz Radencev na orglah in vokalna skupina sv. Mihaela iz župnije Veržej, ki jo sestavlja sedem mladih pevcev iz osrčja Prlekije. Član skupine je tudi Jaka. Pevci izvajajo predvsem klasično glasbo sakralne vsebine, pa tudi umetne pesmi in priredbe ljudskih. Na koncertu so izvedli 18 božičnih melodij. Dani Mauko
V župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla na Hotizi je v nedeljo, 28. decembra, Kulturno društvo Hotiza pripravilo koncert božičnih pesmi. Nastopili so otroški in starejši cerkveni zbor župnije Hotiza, vokalna skupina Evterpe, Kvartet Duh ter Rok in Gašper Vučko. S pesmijo in igranjem so v tej manjši župniji obogatili praznično vzdušje. T. H.