Vir: Družina
Kolesarsko romanje po Slomškovih sledeh iz Šentandraža v Maribor
Kraj molitve, spomina in priprošnje
Izdelave osnutka kot tudi samega spomenika blaženega škofa A. M. Slomška sem se lotil z izjemnim spoštovanjem in resnostjo. Slomška so ljudje v krajih, od koder izhajam, pa tudi drugod, že dogo časa imeli za svetnika. Nameraval sem ga predstaviti kot velikega Slovenca. Bil je rodoljub in cerkveni dostojanstvenik. Zamislil sem si, da bi njegovo škofovsko dostojanstvo odražala sedeča drža, kot kaže njegova edina fotografija iz leta 1862, posneta na Dunaju.
20 osnutkov za kip
V ta namen sem izdelal vsaj 20 osnutkov in več podstavkov, vedno po dva hkrati. Tako sem lažje zbiral informacije za kompozicijsko umestitev kipa v prostor trga. Osnutek za kip je najprej treba delati po celoti, v odnosu do okoliške arhitekture ali krajine. Podstavku so na sprednji strani dodane stopnice, ker so znamenje dostopnosti in tvorijo fizično povezavo z opazovalcem. Podstavek brez stopnic bi kip odrezal od ljudi.
Pri portretu sem se ravnal po ovalnem portretu graškega slikarja Josefa Tunnerja, nastal v...
175 let prve slovenske založbe Mohorjeve družbe
Ob 175. obletnici ustanovitve Bratovščine svetih Cirila in Metoda
Ena največjih množičnih prireditev v Mariboru med svetovnima vojnama
Izjemen pomen Slomška je razumel sv. papež Janez Pavel II.
Sto let od začetka postopka za kanonizacijo škofa Slomška
Bl. Anton Martin – krepostni mož (4)
Razstava Od lavantinske škofije do mariborske nadškofije
Prvo leto praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor
Drage bralke in bralci Slomškovega lista!
Z veseljem smo pripravili novo številko Slomškovega lista, ki je pred vami. Kakor vsako leto je tudi letos njegova vsebina zelo pestra in lahko v njem ob liku škofa Slomška najdejo navdiha tako mlajši kot starejši. Letos obeležujemo kar nekaj jubilejev, povezanih s Slomškom, zato smo o tem pripravili tudi nekaj lepih prispevkov.
100 let postopka za Slomškovo beatifikacijo
Mene najbolj nagovarja dolga pot do Slomškove beatifikacije. Škofijski postopek za njegovo beatifikacijo se je namreč začel v Mariboru pred 100 leti. 19. septembra 1999 pa je sedaj že sveti papež Janez Pavel II. škofa Slomška pridružil zboru blaženih. Zelo dolgo smo čakali na ta zares zgodovinski dogodek. Mnogi se tega dneva še živo spominjamo. Nepregledna množica na betnavski poljani v Mariboru ob papežu Janezu Pavlu II., ki nam je bil zelo domač, saj je Slovenijo prvič obiskal že leta 1996. Od tega nepozabnega dogodka je minilo že 30 let. Bil je to zares praznik vere in h...
Slomšek potrjuje, da je mogoče živeti svetost tudi na pristno slovenski način
Gospod,
daj, da nas tvoj Duh
vzame v svojo last,
da bomo čutili tvojo družbo
na vseh svojih poteh,
da bomo vedeli,
da nam pomagaš,
ti, ki se ne pustiš častiti
kot neki tuji princ,
marveč si nam brat
in nam vedno stojiš ob strani.
Adrienne von Speyr
Rada bi dobila odgovor slovenskih škofov na vprašanje o krstu mrtvorojenih ali tudi z abortusom umrlih otrok. Kje in kdaj je mogoče zaprositi za krst pred rojstvom mrtvorojenega otroka. Gotovo nisem edina, ki bi to rada vedela. Marija
Za papežev obisk v Parizu, Lurdu in Metzu v Franciji od 25. do 28. septembra med francoskimi katoličani in tudi širše vlada izjemno zanimanje. Mesta za srečanje z njim so hitro pošla – za večer za mlade na pariški nogometni areni Stade de France je bilo denimo v manj kot uri na spletu rezerviranih vseh 80.000 vstopnic.
Kaj je Leona XIV. nagnilo k temu obisku? »Francija ga intrigira,« pravi predsednik Francoske škofovske konference Jean-Marc Aveline. Papeževo pozornost vzbuja visoko število katehumenov v Franciji, trend, ki je bil v tej državi viden prej in v večjem obsegu kot drugod. Po eni strani želi bolje spoznati francosko Cerkev, po drugi bo tamkajšnje katoličane, kot pravi marsejski kardinal Aveline, napotil na – izjemno široko – paleto francoskih svetnikov, ki so lahko v ustvarjalen navdih tudi danes.
Ne da bi kateremu koli od francoskih blaženih in svetnikov želeli jemati težo, je na dlani, da ena osebnost med vsemi izstopa. Njena svetovna priljubljenost se kaže ne le v števi...
Zaliv v Karigadorju v hrvaški Istri obiskujem že več kot štirideset let. Ponaša se z morsko plitvino, ki je še posebej zaznamovana z močnim vplivom bibavice. Obsežno blatno dno je ob oseki izpostavljeno soncu in dostopno za klatenje po mehkih tleh, ki so mehkejša, čim dlje gremo od obale. Tam se nam v globoki grez lahko udira celo do kolen in še čez. Ko pa nastopi plima, o blatni kopnini ni ne duha ne sluha, ob neurjih se tod podijo visoki valovi in lahko bi se prevažali z manjšim čolnom. Razkrita morska tla pa vsebujejo obilo življenja, ki privabi številne pobrežnike, ptice, vezane na ta okolja. Ob spomladanskih in jesenskih selitvah se tod ustavljajo preletniki, ptice, ki se za kratek čas ustavijo, da si odpočijejo na svoji dolgi poti, in nahranijo ter nadaljujejo pot. V mnogo letih mi jih je uspelo kar nekaj ujeti tudi v objektiv fotoaparata, in to v različnih delih leta, saj je zaliv blizu slovenske meje, zato pot tja ne pomeni posebnih težav. Tudi letos mi je bila sreča mila.
Pro...
Jajca, sladkor in vaniljev sladkor stepaj, da dobiš svetlo in penasto zmes. Dodaj jogurt in olje ter dobro premešaj. Primešaj moko, kakav in pecilni prašek ter zmešaj gladko testo. Dodaj mandljeve lističe in jih nežno vmešaj v testo. Testo vlij v pekač, obložen s papirjem za peko, in ga enakomerno razgrni. Peci pri 180 °C pri-bližno 30 do 35 minut. Pečeno pecivo ohladi in po želji potresi s sladkorjem v prahu.
Osnovni krog daljinske pohodniške poti Juliana Trail, ki je speljana po obrobju Julijskih Alp, je dolg 270 kilometrov in razdeljen na 16 etap. Za enodnevne izlete so še posebej primerne etape med Bohinjem in Mostom na Soči, saj se lahko v eno smer peljemo z vlakom. Pred štirimi leti smo v Družini opisali deveto etapo od Podbrda do Grahovega ob Bači, tokrat pa smo prehodili deseto etapo od Grahovega do Mosta na Soči. Tudi ta je polna zanimivosti, ki jih z dna Baške grape ne vidimo.
Čeprav se deseta etapa poti Juliana Trail začne v naselju Grahovo ob Bači (117 prebivalcev), parkiramo avto pri železniški postaji Most na Soči. Ob 8.12 sedemo na vlak in se odpeljemo do Grahovega. Če bi vlak lovili na koncu izleta, bi lahko v najslabšem primeru na postaji čakali več ur, saj je promet na bohinjski progi razmeroma redek.
Z železniške postaje na Grahovem se vzpnemo do glavne ceste, ki pelje skozi naselje. Kažipot na desni nas usmeri navkreber med hiše in pašnike. Nad njimi prispemo do gozda,...