Vir: Družina
četrtek, 25. julij
Jakob Debevec in Mitja Trost sta sošolca in letošnja maturanta Gimnazije Želimlje, ki sta se odločila, da bosta med poletnimi počitnicami s kolesom poromala do znanega romarskega središča Santiago de Compostela.
sreda, 24. julij
Kar 20 romarjev žirovskega romarskega društva ŠmaR se je v soboto, 6. julija, odpravilo na petdnevno romanje peš do Kopra. Sončno jutro nas je romarje kar takoj pozdravilo s svojo močjo, blagoslov pa nam je dal tamkajšnji duhovni pomočnik Franci Mihelčič.
Večina evropskih prestolnic ne slovi po nizkih cenah živil in drugih osnovnih življenjskih potrebščin, in italijanska pri tem seveda ni nobena izjema.
Vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin se je med obiskom v Ukrajini včeraj v Kijevu srečal s predsednikom države Volodimirjem Zelenskim.
Ob reki stojita dva hobi ribiča, ko po dveh urah eden jezno pravi: »Že spet si nogo postavil postrani. Ali ribariva ali pleševa fokstrot?«
»Zdaj me že tri ure opazujete pri ribolovu,« se vznejevolji Bojan.
»To živcira, veste! Zakaj sami ne ribarite?«
»Za kaj takega nimam potrpljenja.«
Kolega ribič je prišel do mene in rekel:
»Kje si? Povsod te iščem.«
Pa mu odgovorim: »Ja, veš, dobre ribiče
je težko najti.«
Tvoja navzočnost, Mati ljubezni,
nam prinaša veselje,
ko naše družine pridejo skupaj.
Pomagaj mi prenašati nežnost
in ljubezen Boga
vnukom in mladim,
da bi poleg molitve zanje
lahko tudi molil z njimi.
Marija, izprosi zame dar
Svetega Duha:
podpiraj mojo šibkost;
vdihni v moje srce tolažbo,
da bom lahko med mladimi
pustil sledi vere, pričevanje
o lepoti življenja, spoznanje, da ima
življenje svojo mejo, onkraj katere
nas čaka Očetov objem.
Amen.
Tu in tam se v cerkvenem občestvu zgodijo dogodki, za katere lahko ugotavljamo, da zbudijo »javno pohujšanje«. Zanima me sam pojem »javno pohujšanje«. Kar pogosto ga namreč srečamo tudi v Zakoniku cerkvenega prava. Kako ta (cerkvenopravni) pojem razumeti v sodobnem času, ko je dovoljeno skoraj vse, a se tudi nad skoraj vsem »pohujšujemo«, če ni v skladu z našimi stališči? Kdaj gre za pohujšanje, kdaj pa gre samo za osebni pogled? Štef
Pred petimi leti sem se tukaj že razpisal o svoji priljubljeni zvezni deželi Mecklenburg - Prednja Pomorjanska na severovzhodu Nemčije. Navdušenje se v času, ki je minil, ni poleglo, prej nasprotno. Tamkajšnja zgodovina in opečnate gotike polna mesta v poletnih mesecih še vedno obiskujem z največjim veseljem. Nagovarja me tudi zagnanost, s katero so nekdanji premožni meščani svoj kapital vlagali v krašenje božjih hiš.
Slednje imajo v mestih, kot so Rostock, Stralsund ali Wismar, vsaj dve opazni skupni značilnosti. Ljudje ob Baltiku so jih posebej radi posvečali trem svetnikom. Zato imajo vsa njihova naselja svojo Marijino cerkev in še eno, ki je posvečena svetemu Miklavžu, zavetniku vsega, kar je povezano z vodo. Ker pa so iz nekdanjih trgovskih metropol veliko hodili po svetu, praktično nikjer ne manjka niti svetišče svetega Jakoba, zavetnika popotnikov. Bolj žalostna povezava med mesti je, da v letih druge svetovne vojne zaradi zavezniških bombardiranj marsikatera cerkev ni ostala...
V teh dneh se bo na milijone ljudi z vsega sveta odpravilo v Pariz. Športniki bodo potovali z letali in avtobusi, večina navijačev pa s pomočjo televizijskih kamer, ki bodo vestno beležile dogajanje na tamkajšnjih športnih prizoriščih. Olimpijske igre v francoski prestolnici, ki jih bodo odprli v petek, 26. julija, so največji športni dogodek letošnjega leta, zato si zaslužijo našo pozornost.
Olimpijske igre v Parizu bodo uradno triintridesete, v resnici pa tridesete, saj so tiste v letih 1916, 1940 in 1944 odpovedali zaradi vojne. Najboljši športniki z vsega sveta se bodo že sedemnajstič zbrali v Evropi, sedemkrat so bili v Ameriki, štirikrat v Aziji in dvakrat v Avstraliji. Poletne olimpijske igre so bile doslej v devetnajstih državah. Največkrat so jih gostile ZDA: leta 1904 v Saint Louisu, v letih 1932 in 1984 v Los Angelesu ter leta 1996 v Atlanti.
Francosko glavno mesto bo že tretjič v vlogi gostitelja: olimpijski športniki so v njem tekmovali v letih 1900 in 1924. V Franci...
Tokrat imam za vas dva krasna recepta, pri katerih se sir res sijajno izkaže. Arancini so italijanska specialiteta, čeprav so v osnovi precej preprosta jed. Iz ostankov rižote sestavimo zmes, jo oblikujemo v kroglice in ocvremo. Povsem razumljivo je, da so arancini iz najrazličnejših rižot, lahko tudi iz kakšne povsem zeleno obarvane, ker smo jo pač naredili z grahom, ali iz rdeče, ker smo z rižem kuhali paradižnik. Največja skrivnost pa se nahaja v sredici – tam se skriva kocka sira, ki se v prerezani kroglici res privlačno raztopi.
Sir se čudovito raztopi tudi v takole popečenih gobicah in verjamem, da so se vam pocedile sline.
O netopirjih ve večina ljudi bore malo. To je predvsem posledica njihovega nočnega življenja in zadrževanja v temačnih in skritih kotičkih, zato je živega netopirja od blizu videlo malo ljudi.
Kot drugi sesalci tudi pri netopirjih samice kotijo mladiče, kar se pri naših vrstah zgodi v juniju in juliju. Mladiči so sprva goli in slepi, prižeti ob telo samice, ki jih hrani s svojim mlekom. Hitro odraščajo in nekje v avgustu ali septembru jih samice zapustijo, ker so že sposobni skrbeti sami zase. V tem času lahko pozorni opazovalec spremlja posamezne samice, ki jih v letu tesno spremlja mladič. Občasno mu še ponudi hrano, predvsem pa ga uvaja v nočni lov na žuželke, ki jih je v toplih poletnih nočeh veliko. Takšno skupinsko prhutanje ne uide tudi našim ušesom, glasno je in ponavljajoče, predvsem pa bliskovito, kajti netopirji so odlični letalci. Letalskih vaj netopirjevih mladičev smo pri nas doma vajeni, saj v naši bližini živi veliko netopirjev, celo v spalnico priletijo, ko je okno...
Redno uživanje jabolčnega kisa pripomore pri krepitvi srčne mišice, urejanju krvnega tlaka, izboljševanju presnove, delovanju ledvic, odvajanju strupov iz telesa in krepitvi imunskega sistema. Z dodatki to še obogatimo.
Jabolčni kis z medom
Med se je od nekdaj uporabljal tudi kot zdravilo. Stoletja je bil najbolj znano in uporabljeno sredstvo za ohranjanje zdravja.
Dodatek medu k jabolčnemu kisu, razredčenemu z vodo, naredi osvežilni napitek, ki ugodno deluje na naravni ritem organizma, povečuje energijo in izboljšuje počutje. Redno uživanje krepi naš organizem in s tem preprečuje marsikatero obolenje.
Jabolčni kis z zelišči
Mešanica začimb povečuje kakovost jabolčnega kisa kot dodatka k prehrani. Pri redni uporabi lajša prebavo in občutek napetosti ter vpliva na dobro razpoloženje. Zelo dobro vpliva na želodec in črevesje, preprečuje občutek napenjanja, pomirja vznemirjenje črevesja in lajša bolečine, pospešuje izločanje žolča in želodčnih sokov.
Jabolčni kis s čemaž...
Šampinjonom odtrgamo bete, jih drobno narežemo in stresemo v ponev. Dodamo še sesekljan česen in po potrebi na malo maščobe vse lepo popražimo. Začinimo z majaronom. Zmes pretresemo v skledico, dodamo še drobtine in približno polovico gorgonzole. Vse premešamo, da dobimo gosto mazavo zmes. Pekač poškropimo po dnu z maščobo, vanj položimo klobuke in jih nadevamo z žličko nadeva. Na vrh položimo še košček gorgonzole in pekač porinemo v segreto pečico. Pečemo 15 minut pri 200 stopinjah.
V nedeljo, 30. junija, smo v župniji Št. Peter - Otočec slavili sv. Petra, zavetnika naše cerkve in vrtca. Pripravili smo tradicionalni župnijski dan. Slovesno je bilo najprej v župnijski cerkvi. Mašo je daroval brat kapucin Jurij Slamnik iz Štepanje vasi skupaj z domačim župnikom Jožetom Račkim in duhovnikom Janezom Jesenovcem. Duhovnik Slamnik se je v pridigi ustavil pri razlagi Božje besede. Bogoslužje so popestrili domači cerkveni pevci. Po maši smo se preselili na dvorišče župnišča in Petrovega doma k skupnemu kosilu in prijetnemu druženju.
Praznovanje v domači župniji se je začelo v nedeljo, 30. junija, z zahvalno mašo. Pri njej so se srebrnomašniku Damjanu pridružili tudi duhovniki, ki so nekoč vodili to župnijo ali pa so povezani s sodelovanjem v duhovniškem poklicu. Župnijski zbor je polepšal praznovanje s petjem, saj je bil to praznik celotne župnije. Župnija mu je ob koncu maše zaželela še veliko blagoslova na duhovniški poti. Zahvala je veljala tudi staršem, da so ga vzgojili v veri in podprli pri odločitvi, ko se je odločil za duhovniški poklic. Po končani slovesnosti pa je bila pred cerkvijo pogostitev.
V nedeljo, 30. junija, je končala romanje po Sloveniji ikona Kraljice Frančiškove družine. Nastala je leta 2018 v Litvi v času priprav na 3. evropski kongres Frančiškovega svetnega reda in Frančiškove mladine. 17. marca 2018 je bila posvečena in je začela romati po evropskih bratstvih OFS in FRAMA. Letošnje leto je leto spomina na vtisnjenje ran sv. Frančišku, kar se je zgodilo na gori La Verni 17. septembra 1224. Zato smo še posebej veseli, da je prav ob tem jubileju ikona potovala po Sloveniji, od Primorske prek bratstev ljubljanske pokrajine do Štajerske. Zadnje mesto obiska je bil Videm pri Ptuju, kjer smo jo slovesno predali predstavnicama Frančiškovega svetnega reda iz Romunije, po kateri bo potovala do generalnega kapitlja OFS, ki bo novembra v Rimu. Tako potuje že šesto leto. Prinesla nam je blagoslov, veselje, nam poglobila vero ter okrepila našo medsebojno povezanost.
V Velikem Mraševem v župniji Sveti Križ - Podbočje so na zadnjo junijsko nedeljo, dan potem, ko sta godovala zavetnika tamkajšnje podružnične cerkve sv. Peter in Pavel, z mašno slovesnostjo počastili 100 let od začetka gradnje te cerkve, ki so jo ob jubileju prizadevni vaščani obnovili in ji povrnili nekdanji sijaj. Pobudnik obnove Peter Pavlovič je namenil pozdravne besede upokojenemu novomeškemu škofu Andreju Glavanu in svetokriškemu župniku Francetu Novaku, ki sta somaševala. V začetku letošnjega leta so v vasi izvedli zbiralno akcijo, na katero so se vaščanke in vaščani velikodušno odzvali, saj so zbrali 10.700 evrov, nekaj denarja pa je bilo na voljo tudi v župnijski blagajni. Zgodaj spomladi so tako lahko začeli z obnovitvenimi deli, med katerimi je izpostavil beljenje zidov, vključno s sanacijo razpok po potresu 2020, barvanje ograje na koru, prižnice in vrat (sofinanciranje MO Krško), obnovo vseh svetil, tabernaklja ter oltarne slike sv. Petra in Pavla, ureditev betonske potke...
Zadnjo nedeljo v juniju so pripravili slovesnost blagoslova obnovitvenih del stranskega oltarja sv. Barbare v podružnični cerkvi sv. Miklavža v Podkraju. Slovesnost je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Poudaril je, da so cerkve dragocena dediščina naših prednikov, za katero moramo skrbeti. Ker je sv. Barbara zavetnica rudarjev, ki v teh krajih domujejo že od nekdaj, so bili pri slovesni maši navzoči tudi rudarji v uniformah in s svojim praporom. Po maši je sledilo prijetno druženje ob glasbi in pogostitvi v bližnjem gasilskem domu.
V nedeljo, 30. junija, je KUD Lipovci gostoval v Slovenskem pastoralnem centru na Dunaju, kjer deluje župnik Matija Tratnjek, rojak iz Lipovcev. Ljudske pevke z vodjo Vero Bezjak, vezilje z vodjo Marijo Stanko in moški pevski zbor z zborovodjem Gorazdom Tivadarjem so se predstavili s projektom »Pesem in kultura brez meja«. Vezilje so na Dunaju pripravile razstavo vezenin, pevke in pevci pa so sodelovali pri maši, ki so se je udeležili tudi slovenski rojaki, ki živijo na Dunaju in v okolici. Po maši so pevci zapeli še nekaj narodnih pesmi. Popoldne pa so se odpravili na ogled nekaterih dunajskih znamenitosti.
V nedeljo, 30. junija, so se prebivalci vasi Cegelnica v župniji Naklo spomnili desetletnice postavitve znamenja, posvečenega Mariji Pomagaj. V bližini, na mestu današnje gorenjske avtoceste, je do leta 1983 že stalo staro znamenje Marije Pomagaj z božjim grobom. Bilo je v lasti Múhovčove kmetije, zato so mu vaščani rekli Múhovčovo znamenje. Eden glavnih pobudnikov Tone Kosec je spomnil na čas postavitve znamenja, na akademsko slikarko Mašo Bersan Mašuk, ki je znamenje poslikala in vseh del, ki so jih morali ob tem narediti. Še enkrat se je zahvalil sodelavcem. Domači župnik Janez Zupanc in štirje pevci mešanega župnijskega pevskega zbora pa so zapeli nekaj pesmi in litanije Matere Božje.