Vir: Družina
četrtek, 16. maj
Kot izredni delivec obhajila opažam, da imajo nekateri otroci precej brezbrižen odnos do svete hostije. Ko jim jo dam v roke, se obrnejo in jo šele po nekaj korakih tudi zaužijejo.
V času korone in pandemije ste škofje dali navodilo, da se obhaja samo na roke. Ne želim, da bi to delovalo kot moraliziranje, ampak za otroke se mi zdi, da je res bolj primerno obhajilo na usta. Kaj menite, ali bi bilo smiselno, da bi škofje dali takšno priporočilo? Andrej
Ob koncu 4. stoletja je britanski menih Pelagij v Rimu začel okoli sebe zbirati »krepostno elito« in pridigati skupini aristokratov. Na kratko povedano je učil, da zahvaljujoč človekovi svobodni volji vsak kristjan lahko doseže svetost s svojimi močmi.
Vlogo Božje milosti pri človekovem ravnanju in odgovoru Bogu je čedalje bolj postavljal na stranski tir. Njegov nauk je našel pristaše po katoliškem svetu, pa tudi nasprotnike; med tistimi, ki so se mu zoperstavili najbolj odločno, je bil sv. Avguštin. Na njegovo pobudo je koncil v Kartagini leta 418 zatrdil, da zaradi izvirnega greha brez Božje milosti nismo sposobni delati dobro, ter obsodil Pelagija in kogar koli, ki pravi, da lahko spoštujemo Božje zapovedi tudi takrat, ko milost ni dana. Tako ima pelagijanizem v Cerkvi status herezije.
Razprava o milosti se je nadaljevala skozi stoletja, še zlasti ob vzniku protestantizma (sola gratia). Katoliška Cerkev poleg prevladujočega pomena milosti spominja tudi na mesto človekove svobo...
Poleti bodo ceste, železniške postaje in letališča preplavile množice dopustnikov. Na potovanjih in v turističnih središčih bodo preživeli teden ali dva, nato se bodo vrnili domov. Pred 80 leti so bili polni tudi vlaki na polotoku Krim. A potniki v njih na pot niso odšli prostovoljno, domov pa so se lahko vrnili šele čez 45 let.
Lepota, ki jo lahko občudujemo samo ponoči.
V prejšnjem prispevku smo predstavili prve tri vaje, ki jih priporoča Ben Patrick na YouTube kanalu @TheKneesovertoesguy za ohranjanje stabilnega kolenskega sklepa in zmanjšanje možnosti za poškodbe. Omenili smo hojo nazaj na tekaški stezi, vlečenje bremen s hojo nazaj in potiskanje bremen s hojo naprej. Poleg teh vaj priporoča tudi izvajanje naslednjih vaj:
1. Dvig za krepitev mišice tibialis (ang. tibialis raise)
Vajo lahko brez uporabe pripomočkov izvedemo, tako da se s hrbtom naslonimo ob steno. Stopimo en korak od stene. Noge so med izvedbo vaje iztegnjene. Večkrat počasi dvignemo zgornji del stopal, tako da so pete ves čas v stiku s podlago. Vajo lahko naredimo lažjo tako, da se z nogami približamo steni, oz. naredimo težjo, če povečamo razdaljo od stene. Vajo lahko izvedemo tudi s pomočjo uteži, tako da sede z iztegnjenimi nogami na klopci dvigujemo uteži, ki jih namestimo na stopala.
2. Izpadni korak naprej
Naredimo izpadni korak naprej, in sicer je za začetnike spr...
Med prvomajskimi prazniki so župljani Čemšenika in Izlak pod vodstvom domačega župnika Janeza romali v francoski Lurd, kraj molitve in upanja. Ogledali so si svetišča lurške Matere Božje, votlino, studence, baziliki. To je vse navdalo s posebnim duhovnim mirom, še posebej pri procesiji z lučkami. Vsak od njih si je lahko vzel tudi čas za osebni pogovor z Bogom in pobožnosti k Mariji. Romarji so po poti občudovali tudi lepote Provanse in sklenili, da je Marija res izbrala čudežen kraj za prikazovanja in oznanjevanje.
Na šentgotardskem hribu je znamenje križa postavljeno že 30 let, žal pa je zob časa naredil svoje, zato je na pobudo krajevne skupnosti luč sveta ugledal nov veliki križ, ki stoji nad vasjo. Ključarji in domačini so se povezali in s skupnimi močmi darovali les, izdelali ter postavili nov križ, ki oznanja Odrešenika. V sodelovanju z domačim društvom in KS so v torek, 30. aprila, obhajali mašo na hribu ob križu, kjer je domači župnik Drago Markuš križ tudi blagoslovil, da bi novim rodovom še dolgo pričeval o veri.
V soboto, 13. aprila, sta v cerkvi sv. Mihaela v Veržeju biserno poroko praznovala Ema in Ivan Rozmarič. Mašo je daroval brat Anton Rozmarič, prav tako biseromašnik, ki ju je ponovno blagoslovil in združil v družinski sreči. »Trije otroci in šest vnukov so slovesno mašo obogatili z lepim petjem ob orgelski spremljavi. 60 let najinega skupnega življenja je bilo prepletenih z iskreno ljubeznijo, potrpljenjem in odpuščanjem. Bogu hvala za blagoslov,« sta povedala zakonca.
V soboto, 27. aprila, so se na Brezovici v cerkvi Antona Puščavnika pri maši in spominski slovesnosti, združeni z orgelskim koncertom, spomnili Rudija Kolariča, rojenega na Brezovici. Kljub oddaljenosti je bil vseskozi povezan s krajem, župnijo in domovino, saj je občutil veliko domotožje, ker se nikoli ni vrnil v rodne kraje. Med mašo je prepeval MePZ Brezovica, po maši pa smo prisluhnili pesmim različnih slovenskih pesnikov in orgelski glasbi. Rudi Kolarič se je rodil 29. februarja 1932 v uspešni trgovski družini na Brezovici pri Ljubljani. Njegovo življenjsko pot je zaznamovala druga svetovna vojna, saj je kot otrok moral zapustiti dom, saj je bil priča partizanskemu nasilju. Skupaj s starši je emigriral v ZDA. Tam si je ustvaril družino. Kakor je dejal domači župnik Jožef Poje, je v Očetovo hišo odšel mož globoke vere, ponosen Slovenec in iskren državljan.
V vasi Zgornji Brnik so 29. aprila v večnamenskem prostoru tamkajšnjega gasilskega doma odprli razstavo ročnih del enajstih članic in člana upokojenske skupine Rožce. Skupina deluje pri DU Cerklje na Gorenjskem, zbira pa se vsak ponedeljek na domu člana Ivana Kropivnika. Njeno delo in kaj so pokazali na razstavi, je predstavila članica Anica Sirc, ki je v kulturnem programu zapela z Ivanko Vreček. Povedala je, da je to že četrta samostojna razstava Rožc, naslovili so jo Dolgčas, kaj je to?, ter da je bilo za vsak izdelek potrebnih veliko ur, potrpežljivosti, znanja in dobre volje. Med razstavljenimi deli je bilo videti tudi izdelke z versko motiviko (jaslice, oltarne prte, prtiče za pokritje živil pri blagoslovu velikonočnih jedil, voščilnice z verskimi motivi in drugo). Ivan Kropivnik, ki je v kulturnem programu spremljal harmonikarja Mira Basarca, je razstavil svoje unikatne glinene jaslice (na fotografiji). Na orglice je zaigrala Kaja Lončar.
V nedeljo, 28. aprila, smo na Kneži praznovali god zavetnika naše cerkve svetega Jurija, ki je bila posvečena leta 1784, tako da smo praznovali 240. obletnico njene posvetitve. Na predlog Alenke Dobravec so članice Društva klekljaric iz Kanala izdelale nove bele oltarne prte z všito čipko v zeleni barvi svetega Jurija. Med mašo so pod vodstvom Maksa Droleta peli pevci s korov Grahovo ob Bači in Podmelca.
15 birmank in birmancev iz Poljan nad Škofjo Loko je od 27. aprila do 1. maja za birmansko darilo poromalo v Lurd. Z župnikom Jožetom Plutom na čelu smo z njimi romali tudi birmanski animatorji, člani mladinske skupine in mladinskega pevskega zbora, katehistinja, nekaj staršev in botrov ter drugi, ki so začutili, da jih Marija vabi na svoj milostni kraj. Lurd nas je navdušil z mnogimi Marijinimi svetišči, spominskimi kraji, ki so povezani z življenjem sv. Bernardke in njene družine, udeležili smo se procesije z lučkami in med molitvijo v različnih jezikih poskrbeli tudi za prepoznavnost Slovencev, molili križev pot in se dvakrat udeležili maše v votlini, kjer se je Marija prikazovala mladi Bernardki.
V Vipavski dolini se pospešeno gradijo objekti, namenjeni industriji in obrtni dejavnosti. Na godovni dan sv. Marka so bili predani svojemu namenu novi poslovni prostori podjetja Elita Nagode d. o. o. iz Ajdovščine. Lastnik družinskega podjetja Marko Nagode si je zaželel na vhodu v objekt obeležje, ki naj bi bilo v tem prostoru nekaj posebnega. V zid poleg vhodnih vrat je vgradil kapelico s kipom sv. Marka. Zraven je obesil tudi zvon z enakim imenom. Sveti Marko kot zavetnik zidarjev bo varoval gradbeno podjetje v novih prostorih v zahtevnih časih. Kapelico in zvon je blagoslovil šturski župnik Zoran Zornik. Po pozdravnem govoru in kulturnem programu sta trak prerezala Marko in ajdovski župan Tadej Beočanin, ki je bil tudi slavnostni govornik. Člani Društva zbiralcev so izdali ob dogodku tudi Maxi karto s poštnim žigom in osebno znamko sv. Marka.
V petek, 19. aprila, so člani ČD Veržej organizirali dan odprtih vrat na terasi zavoda Marianum v bližini njihovega čebelnjaka. Najbolj radovedni in uka željni so bili otroci iz bližnjega vrtca in osnovnošolci, ki imajo z mentorico Marijo svoj krožek. Tako so člani društva in salezijanca Blaž Cuderman in Primož Korošec morali odgovarjati na številna vprašanja in tudi praktično prikazati čebelarska opravila.
V farni cerkvi v Negovi so se v nedeljo, 5. maja, pri maši za žive in pokojne gasilce zbrali gasilci PGD Ivanjševci ob Ščavnici, Stavešinci, Sp. Ivanjci in Negova. V sprevodu od gasilskega doma v cerkev so nosili kip zavetnika gasilcev svetega Florijana. Med gasilci je bil tudi najstarejši gasilec, častni predsednik, 87-letni Slavko Lončarič. Mašo je ob somaševanju mag. Janeza Srake in asistenci stalnega diakona Vlada Orgoliča daroval župnik Marjan Rola, ki je v pridigi orisal življenjsko pot sv. Florijana.
V nedeljo, 5. maja, se je v župnijski cerkvi v Markovcih na Goričkem pri maši zbralo okrog sto gasilcev GZ Šalovci, gasilci iz Porabja in drugih delov Madžarske, ki so ob godu svojega zavetnika sv. Florijana prosili varstva in blagoslova za nadaljnje delo in se zahvalili za opravljeno poslanstvo pomoči potrebnim. Mašo je daroval župnik iz Dolencev Vili Hribernik ob somaševanju markovskega župnika Dejana Horvata, prisostvoval pa je tudi evangeličanski duhovnik Peter Andrejčak.
Gasilci iz Male Nedelje, Radoslavec in Precetinec iz GZ Mala Nedelja so se v nedeljo, 5. maja, udeležili maše za žive in pokojne gasilce. V župnijski cerkvi Mala Nedelja jo je daroval župnik Srečko Fras.
V nedeljo, 5. maja, je bilo pri jutranji maši v župnijski cerkvi sv. Lenarta v Slovenskih goricah navzočih 46 mladih članic in članov PGD Lenart, ki so se ob godu zavetnika sv. Florijana zahvalili, da jim je dano sodelovati v tej plemeniti organizaciji. Spodbudne besede sta jim namenila predsednik društva in lenarški župnik Marjan Pučko, ki jih je po slovesnosti tudi pogostil.
V nedeljo, 5. maja, so se v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu na Goričkem zbrali člani, članice, mladi in veterani Gasilske zveze Grad pri maši ob godu njihovega zavetnika sv. Florijana. Župnik Aljaž Baša se je pri maši spomnil pokojnih in živih gasilcev, ki so vsak trenutek pripravljeni priskočiti na pomoč. Po Maši je pred cerkvijo blagoslovil gasilce, praporje in gasilska vozila, med katerimi je izstopalo novo gasilsko vozilo gasilskega društva Grad, ki so se ga razveselili lanskega decembra.
Nedvomno je kip sv. Florijana, ki so ga naši predniki postavili na steno ob glavni oltar črneške cerkve, dokaz, da so se temu svetniku že v preteklosti mnogo zahvaljevali, predvsem pa priporočali za varstvo pred požari in drugimi nesrečami. To zahvalo in priprošnjo svojemu zavetniku ohranjajo naše gasilke in gasilci tudi v sedanjosti. Že sedem let se mu poklonijo vsako prvo nedeljo v maju. Pred mašo so se zbrali pred župniščem in nato v sprevodu z župnikom odšli v cerkev. Župnik Franček Kraner je v nagovoru pohvalil gasilce za njihovo človekoljubno delo, še posebej ob lanskih poplavah, in jih spodbujal, naj ostanejo še naprej zvesti svojemu plemenitemu poslanstvu.