Vir: Družina
sreda, 3. december
Kakšne so možnosti za ponovitev referenduma
Zaradi domnevnih kršitev v kampanji Srebrna nit zahteva ponovitev referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Župnija Jarše ima župnijsko cerkev v Grobljah
Francoski matematik, fizik, filozof in teolog Blaise Pascal je človeka opisal kot »misleči trst«. To je drobno, krhko bitje, ki ga lahko uniči najnežnejši vetrič, a hkrati je edini v naravi, ki zmore razmišljati. Prav v tem, poudarja, je njegova plemenitost, ki pa brez notranje odprtosti ni dovolj. To misel čudovito dopolni sv. Avguštin, ko pravi: »Ne pojdi ven, vrni se v svoje srce; v notranjem človeku prebiva resnica.« Spomni nas, da je srce kraj srečanja z Bogom, z našimi najglobljimi hrepenenji in z vprašanji, ki temeljno oblikujejo naše življenje. Če želimo zares najti tisto, kar iščemo, moramo najprej prisluhniti tišini v sebi in dovoliti, da nas nagovori glas Ljubezni. Kot opozarjajo mnogi misleci, sta za človekovo zorenje nujno potrebni obe razsežnosti, razum in srce.
Pretekli teden je potekal Slovenski knjižni sejem, praznik knjige. Kdor se tam vsaj enkrat sprehodi med stojnicami, je presenečen, koliko knjig je predstavljenih, pa še zdaleč na sejmu niso navzoči vsi založniki....
Založba Družina na Slovenskem knjižnem sejmu
»Božjepotnik« Vido Kregar je romal v Niš in v Nicejo ob 1700. obletnici nicejskega koncila
Evangelij nas pelje v puščavo, kjer se po štiristo letih Božje tišine zasliši glas preroka: »Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo se je približalo« (Mt 3,2). Janezova beseda je ostra, ker mora prebiti trdo človeško srce. Judje so v Janezu prepoznali preroka, saj je bilo v njegovi pojavi nekaj Elijevega: »Janez je nosil obleko iz kamelje dlake in usnjen pas okoli ledij« (Mt 3,4), hranil se je z divjim medom in kobilicami, prav kakor Elija. Vse je kričalo: Bog se je vrnil med svoj narod! Pripravite se! Zato evangelij v njem prepozna tistega, »o katerem je bilo rečeno po preroku Izaiju: Glas vpijočega v puščavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!« (Mt 3,3)
A Janezov poziv ni romantična priprava na praznike, ampak zahteva metanoio – radikalen preobrat. Ne gre le za kesanje kot čustvo, ampak za spremembo smeri. Novo življenje.
Janez ve, da greh ni samo slaba navada. Greh je vez. O tem priča podoba iz rimskih časov. Ko so hoteli človeka kaznovati na najokrutnejši način,...
Jezus je prišel, da bi prinesel ogenj: ogenj Božje ljubezni na zemljo in ogenj hrepenenj v naša srca. Na neki način nam Jezus jemlje mir, če imamo v mislih mir kot nedejaven spokoj. To ni pravi mir. Včasih bi si želeli, da bi nas »pustili pri miru« – da bi nas nihče ne motil, da drugih ne bi bilo več. To ni Božji mir. Mir, ki ga prinaša Jezus, je kakor ogenj, ki veliko zahteva od nas. Predvsem zahteva, da se opredelimo. Do krivic, neenakosti, tam, kjer je človeško dostojanstvo poteptano, kjer ranljivi ostanejo brez besede, je treba zavzeti stališče. Upati pomeni zavzeti stališče. Upati pomeni razumeti v srcu in v dejanjih pokazati, da se stvari ne smejo nadaljevati kot prej. Tudi to je dobri ogenj evangelija.
Papež Leon XIV. 22. novembra pri jubilejni avdienci
Sveta Narcisa Jezusova Martillo Moran, devica
»Kaže nam pot do krščanske popolnosti, ki je dostopna vsem vernikom. Kljub obilnim in izrednim milostim, ki jih je prejela, je živela zelo preprosto, posvečena delu šivilje in apostolatu katehistinje. V svoji strastni ljubezni do Jezusa, ki jo je vodila na pot intenzivne molitve in umirjanja ter vse večjega poistovetenja s skrivnostjo križa, nam ponuja privlačno pričevanje in zgled življenja, popolnoma posvečenega Bogu in ljudem.« /Benedikt XVI./
2. adventna nedelja
Prvo berilo: Odrešenik bo branil stiskane, Iz 11,1–10; Ps 72;
Drugo berilo: Kristus je odrešenik vseh, Rim 15,4–9
Devetdnevnica kot pot priprave na posvetitev Mariji
Jesús Colina je na Slovenskem knjižnem sejmu predstavil prvo biografijo novega papeža
Šestdeset let po zaključku drugega vatikanskega koncila, ki se je končal 8. decembra 1965 pod vodstvom papeža Pavla VI., ostajajo njegove odločitve temeljni mejnik v zgodovini Cerkve. Največje cerkveno zborovanje v zgodovini je s svojimi 16 dokumenti in 2.850 koncilskimi očeti odprlo pot prenovi, ekumenizmu in dialogu s sodobnim svetom. Med ključnimi besedili so: konstituciji Dei Verbum in Gaudium et Spes ter izjava Dignitatis humanae, ki je prinesla nov pogled na versko svobodo. Čeprav koncil ni razglasil novih dogem, je z usklajenimi besedili oblikoval novo podobo Cerkve, ki še danes navdihuje in hkrati sproža razprave o njegovi dediščini. I. V.
Dikasterij za nauk vere je 25. novembra predstavil doktrinalno noto Una caro (»eno meso«), nastalo na pobudo škofov iz okolij, kjer je poligamija še navzoča. Dokument na 40 straneh monogamijo predstavi kot svobodno izbrano, izključno in rodovitno »vzajemno pripadnost« moža in žene – odgovor na sodobne skušnjave razpršenih zvez in »brezmejne« tehnološke miselnosti. Tu monogamija ni le »proti« poligamiji, ampak je »za« polno »skupnost življenja« in »zakonski midva« (papež Frančišek).
Na predstavitvi v Vatikanu je kardinal Víctor Manuel Fernández poudaril, da zvestoba ni utesnitev, temveč dejanje svobode: ljubezen, »pridržana za eno samo osebo«, vključuje zavestno odpoved mnogim drugim možnostim. Moralna teologinja prof. Giuseppina de Simone je pojasnila, zakaj dokument govori o »hvalnici« monogamiji: resnična »vzajemna pripadnost« vključuje tudi »neposedovanje«, nežno varovanje svobode drugega.
Dokument je bogato utemeljen: od 1. Mojzesove knjige in Jezusovega sklica na »začetek« do Vi...
Doma sem v preteklih tednih kar nekajkrat vzel v roke podobico, na kateri je bila napisana molitev, posvečena obrambi življenja pred referendumom o zakonu, ki je želel v slovenski pravni red uvesti državno asistirani samomor. In zdaj mi zagovorniki tega zakona skušajo dopovedati, da sem bil vpleten v nepošteno, tako rekoč nezakonito početje.
V spomin na akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je bil rojen 8. januarja 1906 v Rodmošci v radgonski župniji, umrl pa je 29. septembra 1996 v Ljubljani, je Občina Gornja Radgona razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto.
Jasmina Bauman je energična, mlada novinarka, ki se je v lanskem letu pridružila uredništvu za verske oddaje na Radiu Slovenija.
Kako je nekdo, ki je študiral na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, našel pot v novinarske vode?
Že kot šolarka sem govorila, da želim delati na radiu, čeprav nisem vedela, kaj to sploh pomeni. Pričakovala sem, da bo izzvenelo. A na gimnaziji se je ta želja samo še večala. Čutila sem, da je radio moje poslanstvo. Zakaj točno ta medij, še zdaj ne znam v celoti odgovoriti. Morda zato, ker sporočilnost prek glasu lažje prodre do ljudi. Po končani gimnaziji sem se vpisala na čisto nov študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, smer komunikacije, kjer sem kot medijska komunikologinja diplomirala prav iz radia. Že ob vstopu v prvi letnik sem začela sodelovati v RTV regionalnem centru Maribor, kjer sem se kasneje tudi zaposlila.
Ste kot otrok radi poslušali radio?
Tudi. Zelo pa mi ostaja v spominu kaseta Zvezdica zaspanka. To...
December v občini Ivančna Gorica prinaša povezanost, sladke trenutke in toplino domačih zgodb. Čakajo vas praznični vlak, čebelarska doživetja ter dogodki, ki povezujejo vse generacije.
Božični vlak – čarobna ustavitev
Poseben praznični vrhunec bo božični vlak, ki pripelje veselje tudi na železniško postajo v Ivančni Gorici. Na postaji bo 20. 12. ob 13.00 zaživelo pravo božično vzdušje. Otroci se bodo lahko srečali z liki iz prazničnih zgodb, odrasli pa bodo imeli na voljo dobrote lokalnih ponudnikov.
Hiša kranjske čebele – dom tradicije in sladkih skrivnosti
V Višnji Gori vas vabi Hiša kranjske čebele, saj prav od tu izvira naša avtohtona kranjska sivka, ponos Slovenije in ena najbolj cenjenih čebeljih vrst na svetu. V decembru bo družine razveselilo vodenje z degustacijo medu, in sicer 13. decembra in 27. decembra ob 11.00 ter 14.00. Sprehodili se boste skozi interaktivno razstavo, kjer boste spoznali življenje čebel čisto od blizu: kako nastane med, kakšno vlogo imajo čebele v n...
Igor Plohl, učitelj, paraplegik in pisatelj, ki je otrokom v navdih, da v življenju nikoli ni treba obupati
Od nekdaj se sprašujem, kako to, da imajo lahko ženske v cerkvi pokrito glavo s kapo ali ruto, moški pa ne. Ali obstajajo kakšna navodila glede tega? (Mirjam)
V Prvem pismu Korinčanom (11, 3-10) beremo, naj si ženska med molitvijo ali prerokovanjem pokrije glavo, moški pa ne. Tako naj bo 'zaradi angelov', v znamenje spoštovanja in priznanja, da je človek pred Bogom bitje, ki sprejema, ne pa gospoduje.
Podobno kot se v cerkvi govori tiho, umirjeno in s spoštovanjem, tudi pokrivalo pomeni notranjo držo češčenja. Devica Marija je skoraj vedno upodobljena z velom (pokrivalom glave), simbolom popolne predanosti Bogu. V njej Cerkev vidi zgled čiste vere in ponižnosti, ki se popolnoma odpira Božji milosti.
Od prvih stoletij krščanstva dalje so si ženske v cerkvi običajno pokrivale glavo – v znamenje pobožnosti in spodobnosti, kar je v praksi trajalo do začetka 20. stoletja in je bilo zapisano v Zakoniku cerkvenega prava. Drugi vatikanski koncil in novi Zakonik iz leta 1983 obveznosti pokri...
O času pričakovanja, hitenja in veselja ob bližajočem rojstvu Odrešenika