Vir: Družina
sreda, 17. junij
Laikinja, ki vodi murskosoboški Škofijski odbor za mlade
Z možem sva v skrbeh, kako bo najin 14-letni edinec preživel počitnice. Počitniški tabori so dragi, na oratorij noče več. Dopusta z možem nimava veliko. Rada bi, da bi preživljal kakovostne počitnice, skrbi pa naju, kako naj jih organiziramo, da se ne bomo na koncu vsakodnevno pregovarjali glede tehnologije.
starša iz Dolenjske
... lahko praznuje tudi vaša družina
Zadnje tedne družabna omrežja precej razburja gospa, ki je v več intervjujih med drugim govorila o svoji vlogi v domačem gospodinjstvu in zakonu, kjer z veseljem prevzema vlogo gospodinje in mame, medtem ko je za družinski dohodek zadolžen zgolj in samo mož. Trdila je sicer, da je to zgolj njeno mnenje, a je precej suvereno zagovarjala tezo, da imajo/imamo slovenske ženske »kolektivno travmo«, ki jih/nas sili v opravljanje poklicev, dokazovanje v »moškem svetu« in iskanje potrditev v njem. Nasprotno pa je sama prepričana, da morajo svet (karkoli to že pomeni) voditi moški, ženska pa mora ostati ženstvena, se pustiti voditi in podpirati svojega moškega s tem, da skrbi za dom in družino.
Čeprav se popolnoma strinjam, da so razlike v spolu pomembne in dragocene ter da smo drug drugemu poslani v dopolnitev in sobivanje, se ob njenih izjavah sprašujem, ali so bile resnično v korist poslušalcem intervjuja, ali pa so bile z več vidikov le skrb vzbujajoče ter uporabljene za dvig gledanosti in...
Zakaj telo kljub utrujenosti bedi?
Pisateljica Mateja Gomboc, letošnja dobitnica nagrade desetnica, o mladih, branju in pisanju
Strip, ki nadaljuje zgodbo romana Dnevnik Ane Frank. Priredil Ari Folman. Ilustrirala Lena Guberman. Založba Morfem.
Na mednarodni dan igre in na dan začetka svetovnega prvenstva v nogometu, 11. junija, je UNICEF 18-letnega španskega reprezentanta, sicer nogometaša Barcelone Lamina Yamala imenoval za ambasadorja dobre volje. Zavzema se za pravico otrok do igre in varnega otroštva, posebej na kriznih področjih. Novo poročilo razkriva, da 90 milijonov otrok doma nima igrač, 80 milijonov otrok, starih od 2 do 4 let, pa se doma ne igra s staršem ali skrbnikom. Yamal je ob imenovanju poudaril: »Imel sem družino, žogo, park in sanje. Vem, kako pomembno je, da imajo otroci varen prostor za igro.«
Delo od doma oz. na daljavo je za matere ena največjih sprememb po izumu pomivalnega stroja, pišejo v Wall Street Journalu. Ne odpravi vseh odpovedi, a ženskam omogoča, da ohranijo poklicne ambicije, zaslužek in veliko več časa za otroke, dom in družino. Pri tem opozarja, da je ta vrsta prilagodljivosti pogosto boljša pomoč družinam kot dragi državni programi varstva otrok, saj krepi domačo skrb, zmanjša pritisk na vrtce in olajša vsakdanjo organizacijo doma. Po podatkih, ki jih navaja časopis, matere, ki jim je omogočeno delo od doma, dejansko preživijo z otroki občutno več časa. »Najlepše od vsega pa je, da nisem zamudila prvih korakov hčerkice,« navajajo primer srečne mamice.
V Franciji vsako leto na odlagališčih pristane približno 40 milijonov kosov igrač. Igrače predstavljajo približno 6 % plastičnih odpadkov. Kako je v Sloveniji, ni podatkov. Da bi ustvarili širšo sliko o ravnanju z igračami v Sloveniji, Ekologi brez meja v okviru projekta Pet minut veselja vabijo k sodelovanju v anketi. Dostopna je na njihovi spletni strani.
Splošno znano je, da branje bogati znanje in besedni zaklad, krepi zdravje in osebni uspeh, zmanjšuje stres, izboljšuje kakovost spanja in krepi možganske funkcije.
Branje leposlovja in še pred tem poslušanje pravljic pa nas poleg petja, igre in druženja opremi tudi za soočanje s stiskami, stresnimi in neprijetnimi situacijami, poudarja psihoterapevt Miha Kramli. Med platnicami se ne krepi le domišljija, temveč tudi čustveno doživljanje, povezovanje prebranega z lastnim življenjem in sposobnost abstraktnega mišljenja. Mladostnik, ki veliko bere, je v primerjavi s tistim, ki se izgublja med vsebinami na ekranih, bistveno bolj opremljen za soočanje s težkimi situacijami. Spodbujanje branja bi, kot je namignil na šoli za starše na naši šoli, prispevalo k zmanjševanju samomorilnosti.
A branje med mladimi ni preveč v modi. Pravijo, da je težava pomanjkanje zgleda staršev. Morda res, pa vendar mladi zglede v najstniških letih iščejo vsepovsod drugod, predvsem v idolih in zvezdnikih. Pred k...
Nezadržno se približuje sobota, 20. junij, ko bo v Mariboru potekal Pohod za življenje z geslom »Srce bije že 22. dan po spočetju«. Dogajanje se bo začelo ob pol desetih dopoldne.
Založba ZRC je izdala knjigo Alenke Kraigher Zgodovina cepljenja. Mejniki v programu cepljenja v Sloveniji in katalog Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo. Obdobje zgodnjega socializma.
Na Rožnem hribu nad Idrijo je potekala slovesnost ob zaključku obnove kapelic križevega pota in ureditve Kalvarije. Sveta maša, blagoslov obnovljenih del ter podelitev zahval so bili priložnost za izraz hvaležnosti Bogu in vsem, ki so prispevali k ohranitvi te dragocene dediščine.
Ljudje so bili prihoda domobrancev zelo veseli. Na splošno smo bili povsod lepo sprejeti, celo pri tistih. ki so bili s srcem za partizane. Če pa so jim vzeli kravo iz hleva, so pa takoj pritekli k nam, naj tečemo za partizani in jim priženemo kravo nazaj.
Eden od petih letošnjih novomašnikov Luka Anžič prihaja iz župnije Ihan. V pogovoru razkriva, kako je dozorevala njegova odločitev za duhovništvo, kaj ga je zaznamovalo pri prostovoljnem delu v Hiši Ljubhospic in zakaj si je za novomašno geslo izbral besede: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te ljubim.«
torek, 16. junij
Vojna živcev (A War Of Nerves) je imenitna knjiga Bena Shepharda, v kateri je opisal, kako so postopoma priznali in diagnostično določili psihiatrične izgube v vojnah. Ta razvoj se je dogajal v demokratičnih okoljih. Totalitarni režimi niso priznavali psihiatričnih izgub. Tudi titoizem ne.
Ko sem junija pred dvema letoma prvič vstopila v rokopisno čitalnico, se mi je zazdelo, da sem odkrila skrivnost. V tistih tednih izpitnega obdobja mi je bil NUK že prijetno domač in v njem sem si rezervirala nekaj izpitne literature. Za razliko od polne velike čitalnice, kjer je bilo vedno slišati vsaj šumenje listov in prste na tipkovnici, sem v tej svetli sobi naletela na več kot dobrodošel mir. Z veseljem sem se usedla na svoje mesto, kjer me je že čakala velika monografija o srednjeveških rokopisih. Poleg moje je bila pripravljena še ena miza, na kateri je bil veliko večji kup precej starejših knjig, in v rokopisni čitalnici kmalu nisem bila več sama.
V dobi, ko umetna inteligenca (UI) z bliskovito hitrostjo spreminja temelje naše družbe, je papež Leon XIV. z novo okrožnico Magnifica humanitas odločno
stopil v središče globalne razprave. Njegov poziv k regulaciji in celo »razorožitvi« umetne inteligence ni odmeval le v vatikanskih dvoranah, temveč
se je prelevil v viralni fenomen.
Ko se v Sloveniji sprehodimo skozi supermarket, redko pomislimo, da je vsak izdelek na polici rezultat zapletenih mednarodnih verig. Banane iz Latinske
Amerike, elektronika iz Azije, farmacevtski izdelki iz Afrike – vse to se steka v naš vsakdan, kot da je samoumevno.