V petek, 4. septembra, smo se na podgorskem pokopališču številni sorodniki in prijatelji poslovili od Janeza Korparja iz Osluševcev.
Pod težo let in po kratki bolezni je mirno, kakor je živel, prestopil prag večnosti. Tiho se je poslovil na svojem domu, v krogu svojih dragih, ki so mu bili ob zadnjih trenutkih življenja še zadnjič blizu in z njim molili rožni venec. Prav tako je še isti večer pred smrtjo prejel zakrament bolniškega maziljenja.
Janez Korpar se je rodil 12. maja 1936 v Osluševcih očetu Jakobu in materi Elizabeti, bil je sedmi izmed desetih otrok. Družino so sestavljali Štefka, Metka, Stanko, Lenart, Jožek, Ciril, Janez, Tonček, Franc in Marija.
Pri Kovačevih, kakor se je reklo hiši po domače, je bilo takrat življenje skromno, vendar je bilo človeško bogato. V hiši so bili lepi medčloveški odnosi, vladalo je medsebojno spoštovanje. Kljub temu da je bilo veliko fizičnega dela, so imeli vedno čas za molitev in pesem. In prav ljubezen do petja je Janeza spremljala vse živ...