Vir: Družina
sobota, 29. november
Na 41. Slovenskem knjižnem sejmu sta v pogovoru, ki ga je vodila urednica Založbe Družina dr. Tina Osterman, o srednjeveški redovnici Hildegardi iz Bingna spregovorila profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani Sonja Weiss, doktorica klasične filologije, in Alen Širca, doktor literarnih ved. Ob današnji poplavi knjig, razprav … o tej izjemni nemški benediktinki sta nam predstavila aktualnost njenega vsestranskega delovanja, ki ga zgoščeno povzema knjiga »Hildegarda iz Bingna. Prerokinja za današnji čas« (avtorice Ursule Klammer), ki je izšla pri Založbi Družina.
V soboto, 29. novembra, je papež Leon XIV. v Volkswagen areni v Istanbulu vodil slovesno sveto mašo, ki se je je udeležilo okoli 4000 vernikov.
Papež Leon XIV. je danes, v soboto, 29. novembra, dopoldne obiskal mošejo sultana Ahmeda, eno najbolj simboličnih znamenitosti Istanbula. Kratek obisk je bil opravljen "z globokim spoštovanjem do kraja in vere tistih, ki so se tam zbrali v molitvi". Papeža so spremljali minister za kulturo in turizem Ersoy, istanbulski mufti Tuncel in imam Faith Kaya.
Založba Družina je na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani v petek, 28. novembra 2025, predstavila knjigo Naši temelji in okvirji. Slovenci in Slovenija v zgodovini.
Slovenska matica je v torek, 25. novembra 2025, na Knjižnem sejmu v Ljubljani predstavila knjigo Alojza Rebule Dnevniški zapisi (1948‒1956).
Francoski dokumentarni film Sacré-Coeur (Srce Jezusovo) letošnjo jesen presenetljivo polni francoske in belgijske kinematografe. K temu na svoj način – pa čeprav nehote – prispevajo tudi tisti, ki skušajo preprečiti njegovo oglaševanje ali predvajanje.
Jesús Colina je bil v petek, 28. novembra, gost založbe Družina na 41. Slovenskem knjižnem sejmu (SKS) v Ljubljani. Predstavil je knjigo Papež Leon XIV. s podnaslovom Pastir z blagoslavljajočim nasmehom, ki je veliko več kot papeževa biografija, saj prinaša tudi refleksijo izzivov, s katerimi se sooča sodobna Katoliška cerkev.
petek, 28. november
Bog je v zgodovini človeštva velikokrat in na razne načine govoril po prerokih. Je bil slišan vsaj med svojim ljudstvom? Bolj slabo, včasih ga še prerok ni hotel ubogati, kot npr. Jona. Mnogi preroki so slutili, da že med svojim ljudstvom tvegajo življenje, če govorijo Božjo besedo. A Bog v svoji ljubezni do človeka ni odnehal s svojim iskanjem, da bi človek svobodno sprejel Boga in rekel: »Moj Bog kraljuje!«
V dneh poslednjega časa je Bog govoril po svojem Sinu Jezusu. Jezusovi sodobniki, posebej verske oblasti, so imeli razdelane načrte, kako bo prišel Mesija, Davidov po tomec, ne Božji Sin, zavzel zemeljski Jeruzalem, izgnal Rimljane iz obljubljene dežele in vzpostavil nepremagljivo Izraelsko kraljestvo. In ljudstva bi se potem čudila moči, ki jo je Bog pokazal zaradi zvestobe do izvoljenega ljudstva. A nič pričakovanega se ni zgodilo. Jeruzalem je postal ruševina nekaj let po Jezusovi smrti, od tedaj tam ni zemeljskega miru.
Bog Oče je znova presenetil s tem, da je posla...
V mesecu decembru smo v sodelovanju z Zavodom za cerkveno glasbo pripravili te uglasbitve liturgičnih besedil:
Brezmadežno zrcalo
Dragi poveličevalci in poveličevalke!
Papež Leon XIV. je z voditelji različnih krščanskih Cerkva danes molil v Niceji, današnjem Izniku v Turčiji, in v nagovoru vse kristjane povabil, naj sledijo poti bratskega srečanja, dialoga in sodelovanja.
Papež Leon XIV. se je drugi dan apostolskega obiska v Turčiji pred romanjem v İznik srečal s škofi, duhovniki, diakoni, redovniki, redovnicami in pastoralnimi delavci v stolnici Svetega Duha v Istanbulu, nato pa je obiskal sprejemni dom za ostarele Malih sester revežev.
Gospod Jezus,
Gospodar luči in teme, pošlji svojega Svetega Duha na naše priprave na božič.
Mi, ki imamo toliko opravkov, iščemo miru, kjer bi vsak dan slišali tvoj glas.
Mi, ki smo tesnobni glede toliko stvari,
se veselimo tvojega prihoda med nas.
Mi, ki smo na toliko načinov blagoslovljeni, hrepenimo po popolnem veselju tvojega kraljestva. Mi z oteženimi srci
iščemo veselje tvoje navzočnosti.
Mi smo tvoje ljudstvo, ki hodi v temi, vendar išče luč.
Tebi govorimo: »Pridi, Gospod Jezus!«
Amen.
Henri J. M. Nouwen
Živimo v času, ko je tudi evropski kontinent zadela huda vojna in se grožnja širitve vojn povečuje. Ali lahko na podlagi Svetega pisma sklepamo, da Bog potem, ko je bilo vse drugo neuspešno, dopušča vojno kot vzgojni ukrep nad civilizacijo, ki je odpadla od še do nedavnega samoumevnih vrednot, v veliki meri zavrgla Boga in začela vzpostavljati povsem drugačno kulturo, »kulturo smrti«? Kaj iz tega sledi glede drže kristjana v tem času, zlasti glede vprašanja vojne? Marko
V nedeljo je pridigar pred oltarjem kvišku dvigal kroni. Trnjevo in kraljevsko. Bila je pač zadnja nedelja v cerkvenem letu, nedelja Kristusa Kralja. Na klopi pa nas je pričakal še nek drug motiv: podobica svete družine. Zrl sem zdaj proti oltarju in zlatemu kraljevemu krogu, zdaj v to malo sliko družine in v njej v bogastvo krščanske teologije. Krog, sem pomislil, in ga primerjal s podobico pred sabo. Kako močan simbol, skoraj preveč popoln za krščanstvo, kjer večkrat bolj kot v like zremo v razpelo, pa v razne prizore, osebe, ikone … V misli so se mi prikradla moja zgodnja verska iskanja – moje pogledovanje na Vzhod in v meditativnost tamkajšnje krožnosti.
Spomnil sem se, da me je kot mladega iskalca vznemirjala čudnost krščanstva. Njegova kompleksna teologija. Saj me še vedno. To, da v neki konkretni zgodovinski osebi, Jezusu iz Nazareta, prepoznavamo samega Boga; pa mati Marija, svetniki, pa toliki zakramenti, vse je tako zelo zapleteno in skoraj preveč človeško. Še križ – vsaj la...
V torek, 2. decembra 1975, se je sedem fantov temnejše polti na severu Nizozemske vkrcalo na vlak, ki je peljal iz Groningena v Zwolle. V rokah so imeli pakete, ovite z darilnim papirjem, pod katerim pa se niso skrivala Miklavževa darila, temveč orožje. Malo po deseti uri so potegnili zasilno zavoro. Potem so ustrelili strojevodjo in njegovo truplo vrgli na tire. To je bilo opozorilo nizozemski vladi, da mislijo krvavo resno.
V začetku 17. stoletja so Nizozemci prišli na indonezijske otoke. Za obvladovanje osvojenega ozemlja so potrebovali veliko ljudi. Sodelavce so našli tudi na skupini hribovitih otokov med Celebesom in Novo Gvinejo, ki je znana pod imenom Moluki. Številni tamkajšnji prebivalci so se pridružili nizozemski kolonialni vojski.
Nova država, nove napetosti
Nizozemska je oblast na indonezijskih otokih obdržala vse do japonske invazije leta 1942. Tri leta pozneje je bilo vojne konec. Japonski cesar Hirohito je 15. avgusta 1945 napovedal kapitulacijo. Dva dni za tem je i...
Naj se še tako slepimo in podaljšujemo poletje, s prvim mrazom si zanesljivo oblečemo debelejša oblačila, rokavice, obujemo močne čevlje, privoščimo pa si tudi krepkejšo hrano. In prav kostanj je šele takrat zares slasten. Nekaj ga imam v zamrzovalniku, da si ga tu pa tam spečem ali skuham, iz zmlete sredice pa hitro spečem kolačke. Kostanjevo moko sem celo opazila v specializiranih in tudi že v bolje založenih trgovinah, če kostanja nimate več doma. Jesenski čas naj tudi ne mine brez gobic, na srečo šampinjone dobimo vse leto.
Tokrat me je k pisanju nagovoril znanec, novopečeni ljubitelj ptic. Njegova krmilnica je vedno polna luščin semen, ki so ostale kot posledica hranjenja, medtem ko njegov sorodnik, ki živi v drugem kraju, ki prav tako hrani ptice, teh težav nima, kljub temu da je tudi njegova krmilnica vedno polna ptic. V krajšem telefonskem razgovoru sem ugotovil, da živita v povsem drugačnem okolju. Znanec živi v predmestju, že skoraj v urbanem okolju, njegov sorodnik pa v hiši na samem, skoraj v gozdu. Eden ima v gosteh poljske in domače vrabce in večje število liščkov, krmilnico drugega pa obiskujejo skoraj izključno vrste sinic, kot so velika in močvirska, menišček in čopasta sinica ter brglez. O tej temi sem pred leti že pisal, vendar je vredna še ene obravnave, saj se bržkone o tem sprašuje še kdo. Ptice namreč hrani mnogo ljubiteljev žive narave.
Semenojede ptice, kot so domači in poljski vrabec, zelenec, ščinkavec, pinoža, dlesk, čižek in grilček, semena luščijo s kljunom. Z jezikom seme v kl...
Ha Ha Tonka je rastlina z zvenečim, precej posebnim imenom, ki si ga zlahka zapomnimo. Spada med okrasne trave, njeno polno strokovno ime je Schizachyrium scoparium 'Ha Ha Tonka', po slovensko obrad.
Ime je dobila po parku Ha Ha Tonka v ameriški zvezni državi Missouri. Tam sta njeno izvorno različico na naravnem rastišču, ki je prerija, na botanični ekskurziji opazila dva izmed največjih evropskih strokovnjakov in načrtovalcev s trajnicami Piet Oudolf in Cassian Schmidt. Izvorno rastlino sta pozneje sejala in sadila na različna rastišča. Po nekaj sezonah preizkušanja sta odbrala najboljšo različico, ki je sedaj na razpolago za prodajo le v redkih vrtnarijah. Kultivar je zaščiten, zato je neavtorizirano razmnoževanje prepovedano. Bila sem zelo vesela, ker sem prišla do dveh sadik te visoko cenjene trave in ju imamo že posajeni na testnih gredah v vrtnariji. Tako bomo to travo bolje spoznali in se naučili, kje najbolje uspeva in v družbo katerih rastlin jo sadimo.
Obradi so rod trav. S...