Vir: Družina
sreda, 17. december
Dvojna, božična številka tednika Družina, prinaša bogato bero vsebin, ki bo v prihajajočih prazničnih dneh napolnila vašega duha.
Založba Beletrina je v zbirki Klasična Beletrina izdala znameniti roman nobelovca Iva Andrića Most na Drini.
V projekt Slovenske matice Knjiga me pomlaja so vključili ranljivo družbeno skupino starejših v domovih starejših občanov. V štirih skupinah so pripravili štiri različne delavnice, na katerih so udeležencem ponudili izobraževalne dejavnosti za krepitev jezikovnih in sporazumevalnih možnosti ter bralne pismenosti.
Gasilci so tisti, ki v trenutku, ko je pomoč najbolj potrebna, ne oklevajo. Njihovo delo zahteva pogum, predanost in srčnost – vrednote, ki jih vsakodnevno živijo, a jih v sodobnem svetu pogosto spregledamo. Dokumentarni film Golovec 75 – znak treh generacij, ki je nastal ob 70-letnici Poklicne gasilske enote Celje, te vrednote prinaša pred oči javnosti in prikazuje poklic gasilca skozi tri generacije.
Tonio Borg, predsednik evropske federacije One of us, ki združuje 50 pro-life organizacij iz 18 držav, opozarja, da je evropska državljanska pobuda My voice, my choice, ki jo je Evropski parlament danes v Strasbourgu podprl, nezdružljiva z zakonodajo Evropske unije.
torek, 16. december
Most je res zanimiva konstrukcija. Vsako evropsko obrečno mesto ga pozna in uporablja. Nova – Gorica (pišem hote v tej obliki, ker je Gorica ena, čeprav sestavljena iz starejšega in novejšega elementa), ki se je še pred nekaj leti ponašala s predznakom »evropsko mesto kulture«, si je prav most izbrala za svoj logotip. In to upravičeno, saj se lahko edina pohvali z enoločnim kamnitim mostom, ki je unikat v Evropi in nam ga mnogi zavidajo.
Na sredinem zasedanju Evropskega parlamenta bodo poslanci glasovali o državljanski pobudi My voice, my choice. Komisija škofovskih konferenc pri Evropski uniji evropske poslance poziva, naj glasujejo odgovorno ter ob spoštovanju obstoječe delitve pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami.
V Evropskem parlamentu so danes podelili prestižno nagrado Saharov, ki je letos pripadla Andrzeju Poczobutu, poljsko-beloruskem novinarju, in Mzii Amaglobeli, gruzijski novinarki in članici prodemokratičnega protestnega gibanja. Ker sta oba nagrajenca trenutno v priporu, sta nagrado prevzela njuna zastopnika.
Nad malo podeželsko mesto se je začel spuščati mrak, sonce je počasi začelo toniti za bližnjo goro. Po ulicah je zavel večerni piš in prinesel s seboj nekaj puščavskega peska iz bližnje puščave. Ljudje, ki so hiteli naokoli po svojih opravkih, so se počasi začeli vračati domov. Skozi okna hiš je na ulice začela padati svetloba prvih svetilk, ki so jih marljive gospodinje začele prižigati. Na glavnem trgu sredi mesta so se okoli vodnjaka razposajeno lovili otroci, toda mame so jih začele klicati k večerji in eden za drugim so se odpravili vsak na svoj konec. Mali Benjamin, eden od njih, je zadihan pritekel do svojega doma, kjer ga je na pragu že pričakovala njegova babica Dorka.
Dežne kaplje polzijo po oknu. Večer je. Pa kje so vilice, si misliš. Še konzerve cenenih rib ne moreš odpreti. Misli se ti izgubljajo v brezizhodnih vprašanjih, kako je to mogoče. Vse bi naredil. Vse si dal. Vse izgubil. Čudno, občutek zoprnega oglašanja vesti, kot da si za vse kriv sam, te razjeda. »Pa ne na sveti večer,« godrnjaš. Vstaneš iz oguljenega naslonjača, ki si ga pripeljal od staršev, ko so bili še živi. Nekje zunaj se sliši hupanje avtomobilov, glasno govorjenje in prepir. Nekdo zakolne. Skozi okno majhnega kletnega stanovanja v večstanovanjski hiši na robu mesta vidiš redke ognjemete. Zebe te.
Vsi imamo svojo malo zasebno kronologijo. Za koga se je 21. stoletje začelo z rojstvom otroka, za drugega s prvim kreditom, za tretjega z diagnozo. Koledar vztraja, da se je začelo 1. januarja 2001. Zgodovina pa ima to neprijetno navado, da jo briga za naše koledarje. Začne se, kjer hoče – in navadno takrat, ko bi mi še malo spali.
Učlovečenje Boga je dogodek brez primere v človeški zgodovini in umetnost ga je tekom dveh tisočletij interpretirala na mnoge načine. Jezusovo rojstvo iz Device Marije je golemu razumu morda tuj koncept, ki lahko prikrade senco dvoma v še tako iskreno srce, ki išče Boga v današnjem svetu. Tako se morda kdo sreča z mislijo, da dogma o Marijinem devištvu pravzaprav ni tako ključna za njegovo trdno vero. Takrat je dobro, da za razrešitev dvomov prelistamo bogato versko izročilo ali pa se za odgovore ozremo navzgor – na poslikane stene, ki v cerkvah to sporočajo presenetljivo barvito in zgovorno.
Na god sv. Lucije se je po težki bolezni v večnost poslovil duhovnik, župnik v Tomaju in nekdanji župnik v Ilirski Bistrici Gabrijel Vidrih.
Knjiga Komunistični strah v gatah je bila javnosti prvič predstavljena 25. septembra 2025. Založba Družina in Bogomir Štefanič sta se zelo zavzela za njeno predstavitev. V javnost je vstopila po mojih nastopih pri Jožetu Bartolju v oddaji Moja zgodba na Radiu Ognjišče, pri Ivanu Pucu v Reporterju, pri Vidi Petrovčič in Bojanu Požarju. Medijski krog, ki ga upravičeno označujemo kot podložen progresivno levim oblastem, se ni odzval. Pozitivna ocena, ki jo je v Mladini objavil Bernard Nežmah, le potrjuje pravilo, da vsebine, ki so sedanji dominantni ideologiji nevšečne, nimajo vstopa v to medijsko krajino. Skušajo jih ubiti z molkom.
Tretja knjiga dr. Iva Keržeta, Tomistične meditacije, je redka ptica v slovenskem prostoru: dosleden, sistematičen in hkrati aktualen vstop v klasični tomizem –
od Kajetana in Báñeza in Garrigou-Lagrangea. Ključ našega časa se ne skriva v novih relativizmih, ampak v povratku k prvim počelom: bit kot ne-nič, zakon
neprotislovnosti, dej in možnost, resnična razlika med bistvom in bitjo.
»Ja, veste, sto štiri je sto štiri,« je rekel. Tiho, a nekako vedro. Pa saj Zorko Simčič nikoli ni govoril posebej glasno in vedno je bila v njegovem glasu svojska vedrina, tudi kadar mu očitno ni bilo lahko. Neka svetloba, ki prihaja iz tega, kar ta človek je. Bila je tudi zdaj, ko se je bliskovito odzval s klicem na mojo večerno sms-čestitko za stočetrti rojstni dan.
Operni muzikal Kette v produkciji Zavoda Novo mesto in Kulturnega centra Janeza Trdine nas je to jesen z uprizoritvami v Novem mestu in Ljubljani popeljal skozi življenjsko zgodbo mladega primorskega pesnika Dragotina Ketteja, enega od štirih stebrov slovenske moderne. Glasbo je napisal Aleš Makovac, libreto pa je delo dramatika in režiserja Vinka Möderndorferja.
Adventno božična akcija Nadškofijske karitas Maribor.
Stari trg ob Kolpi je v sredo, 10. decembra 2025, na praznik Loretske Matere Božje, zaživel ob odprtju vseslovenske razstave jaslic. Razstava več kot 70 jaslic, ki poteka pod okriljem Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, v kraj vsako leto pritegne številne obiskovalce in ljubitelje božičnega izročila.
Ljubljanski mestni svetniki so na ponedeljkovi seji sprejeli sklep, ki ga je predlagal župan Zoran Janković, po katerem do konca decembra velja prepoved spontanih uličnih nastopov z glasbenimi inštrumenti. To se je zgodilo potem, ko je svetnica SDS Maruša Babnik opozorila, da »Mestna občina Ljubljana v prazničnem času dopušča, da se favorizira balkansko glasbo, 'trubače', ki z Ljubljano, slovensko kulturno identiteto in božično tradicijo nimajo nobene zveze«. Kaj pa to pomeni za napovedani vseslovenski nastop harmonikarjev sredi Ljubljane, 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti?