Vir: Družina
četrtek, 1. oktober
Praesent vitae diam tempus dolor malesuada scelerisque quis quis magna. Donec consectetur varius magna. Phasellus eu facilisis tellus. Etiam mollis, enim in egestas venenatis, nunc velit interdum tellus, vel tempor nibh sem quis justo. Nullam vehicula mi erat, non dignissim nisi vestibulum a.
Mauris sodales, urna vitae efficitur rutrum, sapien elit suscipit tellus, quis elementum dui arcu vel purus?
Phasellus sollicitudin nulla in scelerisque facilisis. Nullam aliquam tristique ex, condimentum dictum mi ultrices non. Nam vehicula nisl nec metus accumsan convallis. Nulla vitae egestas nisi. Ut ligula lorem, auctor eu tellus id, lobortis ultrices neque. Sed consectetur urna a aliquam eleifend. Nam suscipit sem at laoreet feugiat. Cras lacinia lectus in vulputate iaculis.
Pellentesque eget leo accumsan, molestie ligula id, sodales erat. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos himenaeos. Cras tempor dapibus sapien sed finibus. Etiam aliquam ipsum...
Policija in notranje ministrstvo pozivata vse osebe, ki menijo, da je njihov svojec oziroma prednik med žrtvami vojnega ali povojnega nasilja, in so pripravljene sodelovati pri postopku identifikacije, naj se med 17. in 19. novembrom oglasijo na eni izmed izbranih policijskih enot.
Rožni venec molim bolj ali manj redno ter seveda bolj ali manj pobožno že od malih nog. Ne bi se rad preveč hvalil, a sem se imel tako »med brati« – a ni fino, ko se po duhovitem naključju preneseno ujame z dobesednim – vsaj za polprofesionalca, če ne kaj več, pa sem pred dnevi ugotovil, da sem popoln amater. Ko smo se v manjši skupini odločili, da bomo odmolili en del rožnega venca, je namreč padlo vprašanje, ki me je presenetilo.
Junijsko neurje je v občini Komenda številnim družinam povzročilo veliko škodo. Slovenska karitas je v sodelovanju z Občino Komenda, Škofijsko karitas Ljubljana ter donatorji zbrala sredstva za pomoč najbolj prizadetim. Skupaj je bilo med 81 gospodinjstev razdeljenih 268.400 evrov.
V Bratoncih so se nedavno srečali sorodniki, ki izhajajo iz Kolblove rodbine.
Na slovesni maši ob prazniku sv. Hieronima, duhovnika in cerkvenega učitelja ter glavnega zavetnika koprske škofije, je škof Peter Štumpf v tamkajšnji stolnici Marijinega vnebovzetja dejal, da je bil sv. Hieronim »nemirni romar duha in vere«, ki še danes ostaja zgled učenosti in svetosti.
Članice spodnjeidrijske skupine Društva klekljaric idrijske čipke so v Spodnji Idriji predstavile klekljane jaslice, izdelane po slikarski predlogi Nandeta Rupnika. Dogodek je bil del 36. Dnevov evropske kulturne dediščine, z njim pa so povezale dve zvrsti slovenske nesnovne kulturne dediščine: jasličarstvo in klekljanje. Ob tem so izdale brošuro s spomini klekljaric na postavljanje jaslic v otroštvu, obiskovalcem pa podarile papirnate jaslice za domačo postavitev.
Francija in z njo vsa Evropa je presenečena nad navdušenjem mladih pri srečanju s papežem na pariškem »Stadionu Francije«. Ne gre samo za njihovo številčnost, ampak predvsem za njihovo mladostno radost in upanje, ki so ju hoteli deliti s svetim očetom. In papež Leon jim je prisluhnil ter se z njimi ozrl na bogato duhovno zgodovino francoskih svetnikov.
Sv. Terezija Deteta Jezusa (1873–1897) je bila deveti otrok staršev Ludvika in Zelije Martin, ki ju je leta 2015 papež Frančišek razglasil za svetnika in za zavetnika krščanskih družin.
Kaj vse se govori v zakristiji? O Cerkvi, o družbi, o svetu. Včasih bolj, včasih manj resnih stvareh, včasih pa tudi o takih, ki naj bi raje ostale za zaprtimi vrati. Nova pogovorna oddaja Družine Zakristija želi ta vrata nekoliko odpreti.
sreda, 30. september
V mesecu oktobru, ko v molitvi rožnega venca še pogosteje iščemo priprošnjo pri Jezusovi Materi Mariji, nas Cerkev prav posebej kliče, da se pridružimo apostolatu molitve, ki združuje milijone vernikov po vsem svetu v molitvi s skupnimi nameni.
O presveta Devica,
Kraljica svetega rožnega venca,
ti si v Fatimi in drugih krajih
razodela moč te čudovite molitve.
Sprejmi našo ljubezen in zaupanje,
s katerima se zatekamo k tebi.
Izprosi nam pri svojem Sinu
odpuščanje grehov, trdno vero,
gorečo ljubezen in mir
našim družinam ter vsemu svetu.
Po svojem materinskem varstvu
nas varuj vseh nevarnosti duše in telesa,
ob uri naše smrti pa nas
sprejmi v večno veselje nebes.
Gospa svetega rožnega venca,
prosi za nas!
Amen.
Naša katoliška vera me včasih zelo zmede, ker ne vem, h komu naj molim. Imamo Boga Očeta, imamo Jezusa, pa Svetega Duha, tu je Sveta Trojica, najpogosteje pa omenjamo Božjo mater Marijo, angele varuhe, nadangele, pa veliko množico svetnikov, ki jim gre dodati tudi naše verne rajne, kandidate za svetništvo, slovenske mučence ter domače in znance, ki so živeli sveto. Toda Cerkev mi ne da jasnih navodil, h komu naj molim v določenih okoliščinah. Zlasti sem zmeden pri Bogu: naj molim k Bogu Očetu, k Bogu Sinu Jezusu, k Bogu Svetemu Duhu ali k Sveti Trojici? Ali kje obstaja preprosto in jasno navodilo in kaj mi svetujete? Mihael
Ko na spletu tu in tam naletim na stare črno-bele posnetke pogovorov z mimoidočimi z ljubljanskih ulic, me vedno znova preseneti jasnost v njihovem izražanju. Študenti, meščani, kmetje, ni važno, kdo – njihovo izražanje mi odzvanja skoraj kot iz nekega drugega sveta. Sveta, v katerem velja, da je mogoče in vredno izreči kaj pomembnega, kaj resničnega.
Bogastvo njihovega jezika mi še posebej pade v oči, če ga primerjam s sodobno kulturo govora. Nedavno smo brali o tem, da so se jezikovne zmožnosti mladih vsaj na področju bralne pismenosti občutno poslabšale. Mislim, da se tudi mnogi starejši izražamo vse bolj okorno, naše besedišče pa je pogosto precej siromašno. Dežurne krivce vsi dobro poznamo: molčeč čas pred zasloni (po možnosti še z vsebino v tujem jeziku); razpršena in kratkotrajna pozornost, v katero težko naselimo daljše misli; zaton branja; morda tudi uporaba umetne inteligence. A kaj, če ima vsa stvar tudi globljo, »duhovno« razsežnost? Kaj pa, če gre tudi za to, da se nam pr...
Na vrtovih cveti v tem času množica rastlin, ki privabljajo čebele, s čimer okrasne nasaditve ob estetski vrednosti potrdijo okoljski pomen, ki bistveno prekaša njihovo lepoto. Če se bomo nekoliko posvetili opazovanju pisanega cvetja, bomo kaj hitro opazili, katero je najbolj obiskano in kateri brenčeči gostje ga obiskujejo. V panjih imajo zdaj čebele zimske zaloge, ki jim bodo omogočile preživetje med bližajočo se zimo, matice pa še vedno zalegajo jajčeca, kar pomeni, da potrebujejo cvetni prah in nektar za razvijajočo se čebeljo zalego. Med pelodno čebeljo pašo na vrtu izstopata trajnici jesenska astra in jesenska anemona, obe zastopani v različnih sortah, ki jih razlikujemo predvsem po višini rasti in barvah cvetov. Kepice nabranega cvetnega prahu, ki ga čebele nosijo v koških na zadnjem paru nog, so pri anemonah bledo rumene, medtem ko so pri astrah živo rumene in nekoliko večje. Cvetni prah kot beljakovinska hrana čebelje zalege je ključen tudi pri jesenski paši, viški pa bodo pri...
Lignje očistimo in jih narežemo na kolobarje, lovke grobo sesekljamo.
Čebulo drobno nasekljamo in popražimo na olju. Tik preden začne rumeneti, ji dodamo lignje, po 1 minuti še riž in pražimo, dokler riž ne začne škripati. Riž solimo, mu dodamo vodo (za debelino 3 prstov čez plast riža), primešamo črnilo, majaron, 1 žličko zelenjavne jušne osnove (vegeta, začinka) ter pokrito kuhamo 20 do 25 minut. Nekaj minut, preden riž postrežemo, ga odkrijemo in prilijemo še 2 dl belega vina.
Še namig: Če imamo radi bolj temno rižoto, namesto ene uporabimo dve vrečki sipinega črnila. Namesto lignjev lahko uporabimo sipo. Če želimo še bolj intenziven okus rižote, lahko čebuli dodamo 1 žlico suhe ocvrte čebule. Zanimivo lahko zaokrožimo okus, če dodamo 10 minut pred koncem kuhanja 1 žličko sladkorja in 3 sesekljane stroke česna.
Avgusta Marija (Mimica) je med svojci mirno odšla med angele v nedeljo, 30. avgusta, 2. septembra pa smo se od nje poslovili na piranskem pokopališču.
Tudi rodila se je na nedeljo, bila je prvi od šestih otrok. Tako ima nedelja posebno mesto v njenem življenju. Zaznamujejo jo rojstvo, smrt, svete maše in neizmerno češčenje svetogorske Kraljice.
Že od rane mladosti je kot najstarejši otrok morala poprijeti za vsako delo, tako na polju kot doma. Vedno je bila obdana z rožami, ki so bogatile in krasile njeno življenje. Sadila jih je, negovala, spletala v šopke, se z njimi fotografirala in krasila cerkve po Piranu, kjer je preživela največji del svojega življenja.
Rodila se je v Ročinju, vasici ob Kanalu ob Soči. Ta čudovita vasica ob smaragdni Soči je vedno na-vdihovala mnoge poete. In prav iz Ročinja izvirajo mnogi pomembni glasbeniki, duhovniki in skladatelji, med katerimi je bil tudi Mimičin mlajši brat Avgust. Med vsemi pesnitvami je najbolj izstopala njegova Barve zelenega smaragd...
V petek, 4. septembra, smo se na podgorskem pokopališču številni sorodniki in prijatelji poslovili od Janeza Korparja iz Osluševcev.
Pod težo let in po kratki bolezni je mirno, kakor je živel, prestopil prag večnosti. Tiho se je poslovil na svojem domu, v krogu svojih dragih, ki so mu bili ob zadnjih trenutkih življenja še zadnjič blizu in z njim molili rožni venec. Prav tako je še isti večer pred smrtjo prejel zakrament bolniškega maziljenja.
Janez Korpar se je rodil 12. maja 1936 v Osluševcih očetu Jakobu in materi Elizabeti, bil je sedmi izmed desetih otrok. Družino so sestavljali Štefka, Metka, Stanko, Lenart, Jožek, Ciril, Janez, Tonček, Franc in Marija.
Pri Kovačevih, kakor se je reklo hiši po domače, je bilo takrat življenje skromno, vendar je bilo človeško bogato. V hiši so bili lepi medčloveški odnosi, vladalo je medsebojno spoštovanje. Kljub temu da je bilo veliko fizičnega dela, so imeli vedno čas za molitev in pesem. In prav ljubezen do petja je Janeza spremljala vse živ...