Vir: Družina
sreda, 4. marec
Vampi s krompirjem
Na olju praži sesekljano slanino, dodaj čebulo, praži in pomokaj. Ko čebula porumeni, dodaj paradižnikovo mezgo, strt česen, lovor, mleto papriko, in na rezance zrezane kuhane vampe. Posoli, popopraj, premešaj in pokrito duši do mehkega. Med dušenjem večkrat pomešaj in po potrebi prilij malo vode. Primešaj na kocke narezan krompir, zalij s krompirjevo vodo, dodaj limonin sok in vse skupaj naj dobro prevre.
Poseben del našega poslanstva je spremljanje ljudi ob smrti. V Vincencijevem domu starejših pri Marijinih sestrah sta rezervirani dve postelji za obolele in onemogle brezdomce. Več smo jih tja nasta-
nili ob koncu življenja, kjer so umrli v lepem in mirnem okolju ob strokovni in duhovni oskrbi. Že vrsto let poskrbimo tudi za dostojen pokop umrlih brezdomcev. Na ljubljanskih Žalah smo najemniki groba, ki nam ga je odstopila Nadškofija Ljubljana, včasih pa je bil to grob sester karmeličank. Grob smo uredili z novimi ploščami in napisom: »Vincencijevi – Pri tebi Oče smo našli dom, po katerem smo hrepeneli in ga tako zelo iskali.« Do danes smo v grob pokopali sedem brezdomcev. Ob smrti skušamo poiskati svojce in jih obvestimo o slovesu. Pogovori s sorodniki so poseben izziv, saj smrt v njih razkrije veliko bolečine, tudi zamer in nerazumevanja. Zelo dragoceno je, da se svojci pridejo poslovit, ne glede na to, v kakšnih odnosih so bili s pokojnikom. Nekateri pokojnika pokopljejo v družinsk...
Na Jožefovem vrtu bomo z obrezovanjem brajde in sadnega drevja začeli 7. marca ob 9. uri. Vabimo vse, ki obrezovanje že obvladate, in vse, ki bi se radi naučili te spretnosti. Zavedamo se namreč, da je tudi urejenost skupnih površin naša skupna skrb. Tovrstno druženje je koristno na več področjih, povečuje pa tudi samooskrbo. Dobro je, da ob cestah in stavbah namesto visokih nevarnih dreves gojimo plodonosne vrste. Želimo si, da bi na podoben način vsako pomlad obrezali trto in sadno drevje na občinskih in župnijskih površinah ter pri ostarelih lastnikih in tako v svojem okolju oz. soseščini samostojno skrbeli za urejeno skupno lastnino. Vabimo tudi druga župnijska občestva, da poskrbijo za stvarstvo, ki smo ga dobili v varstvo. Drago Stanovnik
V župniji Bakovci verniki radi priskočijo na pomoč, ko je treba opraviti prostovoljno delo tako v cerkvi kot župnišču. Tako so v petek in v soboto, 27. in 28. februarja, v lepem številu prišli pripravit drva za župnišče za naslednjo zimo. Poleg mož so sodelovale tudi ženske, ki so poskrbele tudi za kuhinjo. Z njimi je bil duhovni pomočnik, sicer domačin Robert Smodiš, posebej pa so se razveselili obiska prejšnjega župnika Franca Zorca, s katerim še naprej ohranjajo prijateljske vezi. T. H.
Andreja Anžur Černič, predsednica sveta MEPI v Sloveniji, je v Britanski rezidenci prejela častno medaljo Britanskega imperija za svoj prispevek k razvoju mladih in krepitvi odnosov med Združenim kraljestvom in Slovenijo.
Križev pot po zadnji poti Božjega služabnika Danijela Halasa je pripravil Škofijski odbor za mladino. Mladi so nosili križ, ki roma po vseh slovenskih škofijah kot priprava na svetovni dan mladih, ki bo leta 2027 v Seulu v Južni Koreji. Skrbeli so za petje, molitev in drugo sodelovanje. Kljub obilnemu sneženju prejšnji dan je križev pot privabil lepo število mladih, ki so z mislijo na Jezusa prehodili pot od križa do križa. U.
V soboto, 7. februarja, je bilo v cerkvi sv. Urha v Smledniku za vernike župnij Smlednik in Trboje odprtje razstave o domoljubu Janezu Puharju, duhovniku, ki je bil nekaj časa kaplan v Smledniku. Najbolj je znan po tem, da je soizumitelj fotografije na steklo, bil pa je tudi pesnik in glasbenik. Z nami je bila Petra Puhar Kejžar, ki nam je navdušeno predstavila lik Janeza Puharja. Skupaj z Marjeto Žebovec sta prebrali tudi nekaj njegovih pesmi. Gospa Petra je župniji Smlednik izročila zahvalno broško s podobo Janeza Puharja, ker je pripravila razstavo o njem.
D. J., foto: Vito Pretnar
Na predvečer praznika ljubezni, 13. februarja, je v soboški stolnici škof dr. Janez Kozinc daroval mašo in podelil Božji blagoslov zaljubljencem, zaročencem in zakoncem. V sodobnem času, ko ljudem zmanjka časa drug za drugega, je valentinovo še en v nizu trgovsko-potrošniških praznikov površinskega izkazovanja ljubezni s čokoladicami in drugimi sladkimi darili. Morda še šopek cvetja in kakšen zmenek s kavico ali večerjo ob soju sveč. Nekateri pari pa se trudijo živeti ljubezen, ki je več kot čustvo in notranje zadovoljstvo, je kot najgloblja duhovna bit, iz katere izvira Ljubezen, ki je Bog. Je temelj, na katerem naj zaljub-ljenci, zaročenci in predvsem zakonci gradimo duhovno globok odnos med seboj in z Bogom. Prav zaradi okrepitve duhovne povezanosti smo se z veseljem udeležili maše in se spomnili moža vere, škofa in mučenca sv. Valentina. V nagovoru je škof nakazal povezanost mučeništva sv. Valentina z zakonskim življenjem, ko zakonci vsak dan umiramo, ne v smislu trpljenja brez upa...
Na prvo postno nedeljo, 21. februarja, smo v župniji Ilirska Bistrica, natančneje v cerkvi sv. Štefana v Harijah, po maši odprli razstavo z naslovom »Naš križ – naša pot«. Idejo je dalo domače Kulturno, etnološko, turistično in športno društvo Alojz Mihelčič. Na pobudo se je odzvalo več kot 60 razstavljavcev iz bližnje in daljne okolice, ki so prispevali več kot 180 križev. Razstavljeni križi so iz različnih materialov, nekateri so starejši, drugi sodobnejši, nekaj je bilo izdelanih prav za namen omenjene razstave. Poudariti velja, da najstarejši križ šteje več kot dve stoletji. Kulturni program so bogatili verzi iz venca sonetov Dragotina Ketteja Moj Bog; Eva Zoja Gombač s kljunasto flavto in Ana Škrlj na orglah, družinski trio Iztok, Jakob in Matjaž Perenič, ŽePZ Prem pod taktirko Jelke Bajc in harijski cerkveni pevci. Razstava križev bo na ogled ves postni čas po mašah.
Helena Boštjančič Škrlj
V naši nadžupniji že vrsto let obhajamo križev pot v naravi. Pot se po blagem hribčku vije skozi gozd in se konča v cerkvi Marije Vnebo-
vzete na Homcu. Postaje križevega pota zaznamujejo križi, ki jih v tem času krasijo prvi cvetoči znanilci pomladi – tiho znamenje novega življenja in upanja. Ko molimo križev pot, z Jezusom sočustvujemo ter v molitvi podoživljamo njegovo trpljenje in daritev. Ta pot nas vabi k osebnemu spreobrnjenju, k poglobitvi vere in k večji odprtosti za Božjo voljo. Na prvo postno nedeljo smo premišljevanje posvetili duhovnim poklicem in zanje posebej molili. Sami ugotavljamo, da je žetev velika, delavcev pa malo, zavedamo se odgovornosti za nove duhovne poklice v Cerkvi. Naša molitev naj bo ponižna, zaupna in vztrajna, vedno vdana v Božjo voljo. K skupni molitvi vabljeni vsako postno nedeljo ob 15. uri. Marija Kac
Rimski zgodovinar Tacit (ok. 55–ok. 120 po Kr.) je s svojim zapisom zaslužen za vstop rimske Petovione na svetovno prizorišče: Voditelji flavijske stranke so se posvetovali o vojni z več sreče in zvestobe. Zbrali so se v Petovioni v zimskem taboru trinajste legije. Tu so preudarjali, ali naj bi zaprli Panonske Alpe [mišljene so Julijske Alpe], dokler se ne bi v zaledju postavile na noge vse sile, oziroma ali ne bi pričalo o večji odločnosti, če bi udarili naravnost in se spopadli z Italijo. (po prevodu Rajka Bratoža)
Rimska mesta na območju Slovenije (3): Ime je preživelo vse ujme
V lanski akciji v sodelovanju s tednikom Družina zbrali 145.390,47 EUR pomoči
V Društvu katoliških pedagogov Slovenije (DKPS) se v času predvolilne kampanje obračamo na vse kandidate, ki si želijo oblikovati novo vlado.
Predstaviti jim želimo ključne probleme slovenskega izobraževalnega sistema. Od vseh, ki se bodo zavzemali za vodenje Slovenije, pričakujemo zavedanje, da se država gradi z gradnjo dobrega šolskega sistema. Le iz takega pridejo iz-obraženi mladi ljudje, ki bodo odgovorno gradili prihodnost slovenske družbe. Mladi morajo skozi šolski sistem dobiti informacije in vrednote. V spodnjih izjavah izpostavljamo le najpomembnejše. To so: zgodovina, kulturna identiteta slovenskega naroda in države ter pomen maternega jezika – slovenščine v šoli. Poudarjamo tudi dejstvo, da dobro šolo ustvarja le usposobljen, strokovno podkovan in avtonomen učitelj. Poleg strokovnosti mora biti sposoben mladim pokazati pomen zdravega in odgovornega življenjskega sloga. Ta je namreč danes izredno ogrožen.
Nova vlada bo oblikovala politiko in vrednote bodoče slovenske družb...
Lojrtrski voz
Na soočenjih opažamo, da naši vidni politiki razmišljajo tudi o morali. Pred leti sem sam veliko odnesel od župnijskega misijona, ko je misijonar razlagal našo človeško moralo in pri tem dal čudovito primerjavo, ki jo vsak človek zlahka razume. Med drugim je rekel, da so nekateri med nami glede morale natančni in občutljivi kot švicarska ura, ki jo vsak najmanjši prašek v mehanizmu zmoti, da ne deluje pravilno, drugi pa so kot lojtrski voz, kjer se lahko v kolesih nabere na debelo blata, pa še vedno gre in rine naprej.
Da, v tem je res velika razlika med nami. Vsi na neki način težimo k morali, vsi tudi trdimo, da smo moralni, da imamo pravilne poglede, odlične misli, besede in dejanja, nekateri mislijo, da so celo zelo moralni, čeprav življenje kaže, da je ravno nasprotno res.
Razlika je v dojemanju, kako resno kdo razume ali jemlje moralo, torej neke predpise, zakone, navodila, resnice, na koncu koncev, kako ima izgrajeno, oblikovano lastno vest. Po domače rečemo, da...
Nekaj ur življenja prvorojenke je bil za Barbaro in Jožeta Lenka dragocen dar
V četrtek, 26. februarja, so na Teološki fakulteti v Ljubljani odprli razstavo akademskega slikarja Jošta Snoja Tretja generacija: spomin v krvi
Koroški duhovnik Janko Krištof je v Kosovelovem letu pripravil recital njegove poezije
Neki brat v naselbini Sketis je storil greh. Sklicali so zbor in poslali po očeta Mojzesa. Ta pa ni hotel priti. Zato je duhovnik poslal ponj z naročilom: »Pridi, kajti ljudstvo te pričakuje!« Torej je vstal in šel. Vzel pa je preluknjano košaro, jo napolnil s peskom in si jo oprtal. Bratje so mu šli naproti in mu rekli: »Kaj je to, oče?« Starec je rekel: »Moji grehi iztekajo za mojim hrbtom in jih ne vidim; danes pa sem prišel sodit tuje grehe.« Ko so to slišali, niso bratu nič več očitali, ampak so mu vse odpustili. (Mojzes, 2)
Grehi drugih so nam očitno bolj pred očmi kot naši lastni. Hitro jih opazimo, zelo nas jezijo in ponavadi vodijo v obsojanje ... Zato je na mestu starodavna prošnja sv. Efrema Sirskega: »Gospod, stori, da spoznam svoje grehe in ne sodim svojega bližnjega!« p. Janez Poljanšek
Urška Marhl, iskalka resnice in pričevalka o Božji ljubezni, o spreobrnjenju – iz prve roke