Vir: Družina
petek, 28. november
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« letos praznuje 100-letnico svojega delovanja, ki jo bo slavnostno zaznamoval z jubilejnim koncertom v nedeljo, 30. novembra, v Slovenski filharmoniji. Pred kratkim smo se vrnili z desetdnevnega gostovanja v Argentini, na katerem smo se s slovensko pesmijo predstavili našim tamkajšnjim rojakom. Izjemno prijetni pevski občutki so vezani zlasti na nastop v dvorani Centro Noval. Zbor pod vodstvom Anastasie Banovec je pel tudi pri maši, ki je bila posvečena zlatemu jubileju pastoralnega dela slovenskega misijonarja z Madagaskarja Petra Opeke. Slavljenec je močno nagovoril množico zbranih, ozrl se je na minulih 50 let in dejal, da je upanje tisto, ki nas drži pokonci kljub krizam okoli nas. Učitelji smo pripravili tudi več delavnic za otroke, ki obiskujejo sobotni pouk v slovenski šoli.
Alenka Lučka Črtanec, foto: Marjetka Raztresen
V kinematografih po Sloveniji je na ogled film Belo se pere na devetdeset, posnet po avtobiografiji Bronje Žakelj
Koliko časa je Marija ostala pri svoji sorodnici Elizabeti, ko jo je obiskala v nosečnosti?
a) štirinajst dni
b) približno tri mesece
c) slaba dva meseca
Odgovor napišite na dopisnico, pripišite ime, priimek, naslov in telefonsko številko ter dopisnico pošljite do 8. decembra na naslov DRUŽINA, p. p. 95, 1001 Ljubljana ali po e-pošti: lejla.krk@druzina.si
Nagrade:
1. nagrada: knjiga Katy Morgan: Obljuba in luč (zgodba o Jezusovem rojstvu),
2. nagrada: skodelica Sveta noč,
3. nagrada: komplet 8 božičnih voščilnic.
Nagrajence bomo objavili v Družini dva tedna pozneje.
Nedelja
30. november
»Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.« (Mt 24,44)
Izdelal sem si lep adventni venec s štirimi svečami. Prva čaka, da jo prižgem. Izvlečem vžigalico iz škatlice in molim: »Vžgi me, Gospod. Kaj mi bo plamen sveče, če jaz ne bom plamenel. Vžgi me! Naj okrog sebe širim svetlobo. Naj preganjam temo. Naj bom droben znak upanja vsem, ki obupujejo. Naj gorim in se ne bojim izgorelosti. Samo sveča, ki gori, opravlja svoje poslanstvo: ljubi!«
Ponedeljek
1. december
»Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo izreci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)
Ne vstopaj, Gospod. Prostori mojega življenja niso pospravljeni. Mnogi kotički so zanemarjeni. Že dolgo je, kar sem zadnjič prezračil in odnesel smeti. A hrepenim po tvojem obisku. Moj »služabnik« – moje srce je bolno. Le ti ga lahko ozdraviš, samo ti ga lahko potolažiš. Ne vstopaj, Gospod, nisem vreden. A reci le besedo in vse bo, kot je bilo...
»Glejte, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel – Bog z nami.« (Mt 1,23)
Ko sem obljubila, da bom pisala o adventu, sem se zavedela, da o tem blagoslovljenem času pričakovanja na Jezusovo rojstvo vedno pišem v jeziku, primernem za otroke, saj običajno nastajajo zgodbice, igre, uganke za Mavrico ali slikanice. Za hip sem občutila negotovost, ali bom sploh znala nagovoriti odrasle. Toda sama sebi sem se posmehnila: čakaj malo, saj si vendar odrasla! Kako doživljaš te tedne pred božičem? Prisluhni sami sebi, kakšne korake delaš!
In sem se zagledala na začetku adventne poti. Ko še nisem čisto pripravljena. Vem, da beseda advent pomeni prihod. In tudi jaz čakam. Čakam ali pričakujem?
Čakanje. Številna različna čakanja.
Čakam, da mi končno leže spanec na oči. Sredi noči čakam, da se zdani. Čakam moža, prijateljico, sestro, otroke. Čakam vlak.
Čakam in čemim v sebi. Ko čakam, sem otopela; mislim pustim, da gredo svojo pot – ali bolje, ne mislim z njimi. In ko dočak...
Katarina Vidmar in Miranda Furlani na Otlici prejeli priznanji
Razstava in spletni tečaj, ki spodbujata k pogovoru in ukrepanju pri spolnih zlorabah
Podelitev diplom Katehetsko-pastoralne šole Novo mesto
V času kampanje pred referendumom o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sem imela pred očmi papeža Janeza Pavla II. S kakšno vdanostjo, vero in potrpežljivostjo se je soočal s hudo boleznijo, ko tudi govoriti ni zmogel. Do zadnjega diha je molil in delil blagoslov vernikom. Je bila mar njegova smrt nedostojna? V tem smislu so bili glasni zagovorniki pravice do končanja življenja, češ da ima v današnji moderni dobi človek pravico do dostojne smrti brez trpljenja. Še vedno niso povedali, kaj je pravzaprav dostojna smrt?
Ne bom ponavljala nesmislov in žaljivih obtožb, ki smo jih slišali v teh dneh. Bi pa rada izpostavila nekaj dejstev, ki so prišla na plan. Kdo deli to družbo? Več kot očitno še vedno t. i. strici iz ozadja, ki so tokrat resnično mobilizirali levo politično telo kot že dolgo ne. Šli so tako daleč, da so sami sebe pretentali, namreč njihove iz kampanje v kampanjo ponavljajoče se javnomnenjske ankete so, kako predvidljivo, kazale, da ima sporni zakon podporo v javno...
Poreferendumski odzivi: kaj je odločilo izid, kakšen je pogled za prihodnost?
Alen Ploj iz Cerkvenjaka ob delu na domači kmetiji pomaga tudi stricu in bratrancu.
Prisluhnite podkastu Mladost na kmetiji!
+ LOGO + QR
V organizaciji Urada za laike pri Pastoralni službi Nadškofije Ljubljana je v petek, 21. novembra, Zavod sv. Stanislava v Ljubljani gostil večer za ženske, ki je privabil več kot sto udeleženk različnih starosti in stanov. Osrednja gostja večera, ki ga je povezovala Maja Morela Čuk, je bila zakonska in družinska terapevtka s. Mateja Kraševec, ki je iz strokovnega vidika predstavila dejstva, da si ženske zaslužijo čas zase, urejenost, počitek, duhovni odmik in vse, kar je dobro za žensko dušo, telo in odnose.
Dovolite si biti ranljive
V svojem nagovoru nas je s. Mateja, ki v Frančiškovi skupnosti živi posvečeno življenje, prisotne ženske spodbudila, naj se ozremo v svoje ranjenosti, da bi iz njih mogle spoznati, kako se nas lahko Jezus dotakne prav tam, kjer najbolj boli, in tiste rane ozdravi. S primerom krvotočne žene, ki se je dotaknila Jezusa, nas je peljala v zgodbo, kjer je žena tvegala, da se je v času, ko se v javnosti ženska ni smela dotakniti moškega, dotaknila Jezusa, ker j...
Ingrid Patricia Boben skrbi, da bi se ljudje na Vipavskem zavedali preteklosti. Zbira pripovedi in jih objavlja, nazadnje v zajetni knjigi Ptice treh viharjev, uredila je obsežen župnijski arhiv ...
Pred časom sem otroku ponudil, naj pogleda skozi daljnogled. Pogledal je, se prestrašil in preveril, ali je tisto, kar vidi, res tako blizu, zato je segal z rokami v zrak, kakor da bi hotel prijeti daljavo. Ta prizor me je nasmejal in mi ostal v spominu – otrok se je želel dotakniti daljave. Prav to je podoba adventa: časa, ko skozi daljnogled bogoslužnih beril zremo večnost, ki se približuje, ko Bog pride tako blizu, da ga človek lahko objame.
Evangelij prve adventne nedelje nas opozarja: »Bodite budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod.« Jezus ne želi strašiti, temveč prebuditi. Evangelist Matej piše skupnosti kristjanov iz judovstva, ki so se znašli med dvema svetovoma – med postavo in novo obljubo. Bili so zasmehovani in izključeni iz sinagog ter so se spraševali, zakaj nekateri spoznajo Mesija, drugi pa ne. Matej zato navaja Jezusove besede o presenetljivi naravi Božje izbire: tako kot v Noetovem času, ko so bili rešeni le nekateri, bo tudi ob koncu časov odločilna oseb...
Upati pomeni odločati se. To pomeni vsaj dvoje. Najbolj očitno je to, da se svet spremeni, če se mi spremenimo. Na romanje gremo s tem namenom, pomeni odločitev. Skozi sveta vrata gremo zato, da bi vstopili v nov čas. Drug pomen je globlji in bolj pretanjen: upati pomeni izbirati, kajti kdor ne izbere, obupa. Ena od najpogostejših posledic duhovne žalosti, acedie, je ta, da se za nič ne odločimo. Kdor jo izkuša, ga tare notranja lenoba, ki je hujša od smrti. Upati pa pomeni izbirati. (…) Mladim so všeč tisti, ki so se odločili in nosijo posledice svojih odločitev. Ob tem se tudi v drugih vzbudi želja, da bi sprejemali odločitve. Gre za sveto posnemanje: ne postanemo »fotokopije«, pač pa vsak – ko izbere evangelij – izbere sebe samega. Izgubi samega sebe in najde samega sebe.
Papež Leon XIV., jubilejna avdienca, 4. oktober 2025
Poetična drama z nenavadno dolgim naslovom
Kaj vse je potrebno, da prenos svete maše pripotuje do TV zaslonov
Priprošnjiki za dober odnos do vse narave, ki nas obkroža
Klara Krošelj Oblak, doktorica dentalne medicine, nekdanja atletinja in gorska tekačica, miss športa 2013 in ambasadorka Zavoda Varna pot
Na Vrhniki je praznični čas že polno zaživel. Po nedavnem prižigu prazničnih luči, ki je privabil številne obiskovalce od blizu in daleč, se je začel tudi uradni program Veselega decembra, ki bo Vrhniko popeljal skozi najlepše obdobje leta v znamenju druženja in prazničnega veselja.
Osrednje prizorišče decembrskega dogajanja ostaja pokrito drsališče v Športnem parku Vrhnika, ki je že prve dni pritegnilo številne otroke, starše in rekreativne drsalce. Drsanje je brezplačno, na voljo pa je tudi izposoja drsalk. Drsališče bo obiskovalce razveseljevalo do 11. januarja 2026, kar bo praznično vzdušje na Vrhniki podaljšalo še v novo leto.
V programu se bodo skozi ves mesec zvrstili številni dogodki, namenjeni tako družinam kot ljubiteljem glasbe in zimskih aktivnosti. Izstopajo Miklavžev pohod z baklami na Sv. Trojico, ParkeljFest, pravljični pohod v Star maln z lanternami, dobrodelni program Leo in Lions kluba Vrhnika ter otroško silvestrovanje z obiskom Dedka Mraza, ki razveseli najmlajše...