Vir: Družina
petek, 24. julij
Od 15. do 21. julija je v Lurd poromala skupina 51 slovenskih romarjev – bolnikov, invalidov, starejših, njihovih spremljevalcev, zdravstvenih delavcev in duhovnikov. Že osemnajsto leto so se pridružili italijanski organizaciji UNITALSI iz Triveneta ter skupaj z okoli 300 romarji iz Gorice, Trsta in Vidma oblikovali veliko romarsko družino.
Celjska Mohorjeva družba je izdala prevod novel Alme Karlin Za nebeškim čuvajem, izbor proze z Japonske.
V 80. letu starosti je zemeljski tek dokončal antropolog, socialni delavec, znanstveni svetnik in izredni profesor dr. Jože Ramovš. Leta 1992 sta z ženo Ksenijo ustanovila Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v Ljubljani, kjer je kot predstojnik vodil raziskovalno, pedagoško in svetovalno delo. Kot spominjajo pri Celjski Mohorjevi družbi, njegova strokovna bibliografija obsega več kot tisoč enot, od tega s ponatisi in prevodi sto knjig.
Lega mesta in župnije Nova Gorica na prepihu narodov daje priložnosti za razvoj čezmejnega sodelovanja ter krepitev odprtosti.
V nedeljo, 26. julija, bomo obhajali Krištofovo nedeljo, dan blagoslova vozil in molitve za srečno vožnjo. Obenem pa nas prihajajoča nedelja vabi k solidarnosti z misijonarji po svetu, saj je Krištofova nedelja v Cerkvi na Slovenskem tradicionalno povezana z akcijo MIVA, misijonsko vozniško akcijo, s katero zbiramo darove za prevozna sredstva v misijonskih deželah.
četrtek, 23. julij
Premestitve in osebne spremembe duhovnikov, redovnikov ter diakonov vsako leto vzbudijo precej zanimanja. Kje pa bodo svoje prve zadolžitve v novi vlogi opravljali letošnji novomašniki?
Z zakramentom spovedi je povezanih veliko zmot, ki jim verjamejo številni ljudje. Naj ovržemo vsaj pet izmed njih!
Založba ZRC je v zbirki Umetnine v žepu kot 29. knjigo izdala delo umetnostnega zgodovinarja dr. Francija Lazarinja (Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta) Trg pred sodno palačo, v kateri je predstavil arhitekturne mojstrovine na tem ljubljanskem trgu, poznamo ga kot Miklošičev trg.
Kdo odhaja in kdo prihaja? Objavljamo seznam novih imenovanj in osebnih sprememb duhovnikov, redovnikov in diakonov po vseh slovenskih škofijah, kot so jih sporočili škofje in redovni predstojniki.
23. julija goduje sv. Brigita Švedska, ki je živela v 14. stoletju. Leta 1346 je ustanovila nov red, red brigiting, s prvim samostanom v Vadsteni na Švedskem. Papež Janez Pavel II. jo je 1. oktobra 1999, na začetku druge sinode za Evropo, razglasil za sozavetnico Evrope. Založba Družina je o njej pred leti izdala knjigo z naslovom »Nebeška razodetja«.
sreda, 22. julij
Splošni pogoji poslovanja opredeljujejo delovanje in uporabo ponudbe v knjigarnah, preko e-pošte, telefona, potnikov na terenu in preko spletnih strani določajo medsebojne pravice in obveznosti ponudnikov in uporabnikov storitev v nakupovalnih izdelkih ali naročnih velikostih.
Splošni pogoji so objavljeni na spletni strani www.druzina.si v sedežu podjetja.
Podatki o nosilcu spletne strani www.druzina.si
DRUŽINA družba za založniško, časopisno in informacijsko dejavnost, Ljubljana doo
(skrajšano: DRUŽINA doo),
Ljubljana, Krekov trg 1,
1000 Ljubljana, Slovenija
(v nadaljevanju: Družina doo)
Družina doo ima pravico, da različni obiskovalci, naročniki ali kupce prikazujejo različno količino vsebine in omogočajo možnost nakupa v storitvi.
Portal www.druzina.si uporablja le za osebne in nekomercialne namene. Prepovedano je spreminjanje, kopiranje, distribucija, prikazovanje, razmnoževanje, objavljanje, licenciranje, ustvarjanje izpeljank, prenašanje ali prodajanje s količino podatkov, i...
Direktor Tiskovnega urada Svetega sedeža Matteo Bruni je dejal, da so poročila, ki so se v zadnjih dneh pojavila v javnosti o domnevni odločitvi sodnikov v primeru p. Marka Ivana Rupnika, »povsem neutemeljena«.
Lani izvoljeni papež Leon XIV. je že v prvem nagovoru lani maja vernike pozdravil z željo po miru. Prav ta tema ostaja ena osrednjih niti njegovega pontifikata, zato je Vatikanska založba LEV izdala knjigo »Razoroženi in razorožujoči: Mir je dar«, ki na enem mestu zbira njegove govore, homilije in razmišljanja o miru.
O moj Bog!
Ne želim, da bi me ti zaman poklical.
Tu je moje srce, moja volja, moje telo,
moja duša, moje življenje, moja smrt.
Vse ti prinašam. Vse ti podarjam …
sprejmi vse.
Varuj vse in vrni me meni samemu šele,
ko bom v nebesih, kjer te ne bom mogel
več izgubiti, pač pa se bom večno veselil,
da sem se vsega podaril tebi.
sv. Alfonzij M. Ligvorij
Ob začetku poletja je vedno aktualen bonton oblačenja v cerkvi. Zanima me, koliko velja za otroke? Naš župnik izrecno omenja, naj tudi najmlajši otroci ne bodo oblečeni v kratke hlače ali krila nad koleni. Patricija
Britanski katoliški časnik Catholic Herald, ki je v Londonu spremljal junijsko konferenco konservativne organizacije Alliance for Responsible Citizenship, na kateri so se zbrali konservativci iz različnih delov sveta, je kot enega najbolj energičnih govornikov, ki so poslušalcem dali misliti, označil nemškega filozofa in teologa Johannesa Hartla. Med nastopi, posvečenimi prihodnosti zahodne civilizacije, je po besedah časnika Hartl prinesel drugačen pogled. Namesto da bi iskal rešitve za družbo v institucijah, politiki ali ekonomiji, jo je videl v molitvi.
Ta ima središčno mesto v življenju 47-letnega suhljatega in plešastega družinskega očeta, odkar ga je, še ciničnega najstnika, preplavil neopisljiv občutek, da se je nekaj v njem korenito spremenilo: »Našel sem Boga, čeprav tega sploh nisem poskušal.« Ko je bil še zelo mlad, je njegovo srce prevzel občutek svetega, absolutnega, presežnega, bilo je kot »eksplozija, vdor lepote in veselja v življenje«. Odtlej si ni več predstavljal ži...
Gozdnata planota Pokljuka spada med naša najbolj obiskana planinska izhodišča. Ob lepih poletnih dneh se od velikega parkirišča na Rudnem polju vleče dolga kolona planincev proti Vodnikovemu domu na Velem polju in naprej proti Triglavu. Vendar se tudi na Pokljuki skrivajo številne zanimivosti, ki si zaslužijo našo pozornost. Če ne drugače, v dneh, ko je vremenska napoved preveč nezanesljiva za dolg planinski izlet v visokogorje.
Pokljuka leži med Savo Bohinjko na jugu, Radovno na vzhodu in Krmo na severozahodu. Razprostira se na nadmorski višini od 1.200 do 1.500 metrov in je največja planota v Julijskih Alpah. Njena značilnost so prostrani gozdovi. Nekoč so v njih rasle mogočne bukve, iz katerih pa so na veliko pridobivali oglje, zato danes v pokljuških gozdovih prevladujejo smreke. Na Pokljuki pa so tudi slikovite planine in šotna barja. Spoznavanju te naravne posebnosti je namenjena učna pot Šotno barje Goreljek.
Če s ceste Mrzli studenec–Rudno polje zavijemo proti hotelu Pokljuka...
Poletje je njihov čas in prav je, da spregovorimo vsaj o enem izmed njih. Po nečem izstopa med drugimi, čeprav je na prvi pogled čisto povprečen metulj. Pravi posebnež in ljubitelj sonca je, zato ga boste kaj hitro uzrli, če se boste odločili za potep v gozd. Spreletava se v dveh generacijah, pomladni in poletni. To ni nič posebnega, saj to velja tudi za številne druge vrste metuljev. Posebnost tega metulja je, da je kljub temu, da gre za isto vrsto, druga generacija povsem drugače obarvana kot prejšnja.
Koprivov pajčevinar (Araschnia levana) je srednje velik metulj, ki ga lahko največkrat opazujemo na gozdnem robu in ob poteh. Posebej dejaven je ob sončnih dneh, tudi takrat, ko sonce najbolj razsipa z žarki. Zgodaj spomladi, včasih že februarja, se iz prezimljene bube razvije metulj prve generacije, ki je značilno opečnato obarvan s črnimi lisami in belimi pikami na zgornji strani kril. Druga generacija se poleže poleti, opazujemo jo lahko v juliju in avgustu. Preseneča nas s povsem...
Sklepi omogočajo gibanje in povezujejo kosti v celoto. Njihovo gladko delovanje omogoča hrustanec, ki blaži obremenitve in zmanjšuje trenje med kostmi. S staranjem, večjimi telesnimi obremenitvami ali poškodbami se hrustanec postopoma obrablja, kar povzroča bolečine, okorelost in zmanjšano gibljivost sklepov.
Težave s sklepi so pogoste predvsem pri starejših, pojavljajo pa se tudi pri športnikih in ljudeh, ki opravljajo težje fizično delo. K njihovemu nastanku prispevajo čezmerna telesna teža, premalo gibanja, nepravilna prehrana ter kronične bolezni sklepov. Redna telesna dejavnost, primerna telesna teža in uravnotežena prehrana pomembno prispevajo k ohranjanju zdravih sklepov.
V ljudskem zdravilstvu so se za podporo sklepom pogosto uporabljala zelišča, kot so kopriva, preslica, breza, rman in vrbova skorja. Pater Simon Ašič je priporočal čajne mešanice iz koprive, preslice, rmana in breze, poleg tega pa tudi redno mazanje bolečih sklepov s šentjanževim oljem. Takšna kombinacija lah...