Vir: Družina

sreda, 22. januar

SlovenijaDružinapred 26 dnevi
V nedeljo Jezusovega krsta, 12. januarja 2025, je v farni cerkvi sv. Martina v Hrenovicah potekala božičnica, na kateri so nastopili pevci cerkvenih zborov postojnske dekanije.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Minuli konec tedna je koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka obiskal predsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Janko Cerkvenik.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Politika oblikuje svet okoli nas in vpliva na vsak vidik našega vsakdana – od odločitev o šolanju do cen kruha in bencina. Prav tako o tem, katere platforme za serije in filme bomo imeli, ali pa o poenotenju kablov za polnjenje telefonov.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
18. januarja so se iz cele Slovenije v Želimlje odpravili tisti, ki jih zanima gimnazijska zgodba tamkajšnjega Zavoda sv. Frančiška Saleškega, del katerega sta Gimnazija Želimlje in Dom Janeza Boska. Sobotno sonce je poskrbelo za prijetno kuliso, dijaki, profesorji in vzgojitelji pa za vsebinsko bogat dan odprtih vrat.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Odbor za pravno-etična vprašanja Zdravniške zbornice Slovenije (OPEV) je obravnaval predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki so ga poslanci koalicije v ponedeljek vložili v Državni zbor.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
V Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru je 21. januarja potekalo ekumensko srečanje z mladimi. Dogodek je združil predstavnike različnih krščanskih skupnosti, pravoslavne, evangeličanske, binkoštne in katoliške, ter spodbudil živahno razpravo in izmenjavo izkušenj med gosti in mladimi poslušalci.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Sveta Marija, Mati Jezusova in tudi moja dobrotljiva Mati, prosi danes zame, da mi Bog da milost živeti po tvojih zgledih, služiti tako zvesto Bogu, kakor si mu ti služila, in ga ljubiti tako prisrčno, kakor si ga ti ljubila, da ga bom s tabo vred gledal večno v nebesih. Irenej Friderik Baraga
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Bral sem članek o srečanju škofa Jamnika s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo. Vesel sem bil izjav, da ji veliko pomeni družina, da je praktična katoličanka. Vem, da je kar nekaj katoličanov v Evropskem parlamentu. Težko pa razumem, da se bolj odločno ne zavzamejo pri vprašanjih, ki zadevajo temeljno dostojanstvo človekove osebe. Tu mislim na splav, evtanazijo, poskuse na človeških zarodkih ... Zakaj po vašem mnenju odgovorni, ki imajo krščanska načela, bolj jasno ne izrazijo svojih stališč? Tu vendarle ne gre za neke obrobne teme, ampak za temeljna civilizacijska vprašanja. Peter
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Pavel Evdokimov (1901–1970), pravoslavni laiški teolog, ruski emigrant v Parizu, je zapisal, da vemo, kje Cerkev je, manj pa vemo, kje Cerkve ni. Vstopimo v neko povprečno slovensko večjo vas ali sosesko. Takoj vemo, kje Cerkev je. Cerkev je tam, od koder se sliši zvon in stoji sakralni objekt, ki mu tako ali tako pravimo cerkev. Potem tam, kjer živi duhovnik, ki deli zakramente in uči verouk, ali redovnica, ki večino dneva moli. Ti ljudje so prvi, na katere pomislimo, ko rečemo besedo Cerkev. Z vidika povprečnega župnika se meje Cerkve pogosto pokrivajo z mejami njegove pastoralne dejavnosti. Maševanje, krščevanje, pogrebi, verouk, obiskovanje bolnikov, spremljanje verskih skupin so dejavnosti, ki jih župnik beleži v ustrezne knjige in v pastoralno statistko. To razume kot pastoralo Cerkve. V tem okolju ne samo on, tudi drugi vedo, kje je Cerkev. Obenem mislijo, da vedo, kje Cerkve ni. Cerkve ni, kadar se zgodi civilni pogreb in ni zraven duhovnika, pogreb pa seveda ni zabele...
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Pred novim letom je precej prahu dvignila novica, da želi ameriški predsednik Donald Trump od Danske kupiti Grenlandijo. ZDA imajo za seboj že dolgo zgodovino ozemeljskih nakupov: v 19. stoletju so od Napoleona I. kupile Louisiano, od Španije Florido in od Rusije Aljasko. A zdaj so drugi časi in predsednica danske vlade Mette Frederiksen je že pred nekaj leti povedala, da največji otok na svetu ni danski, temveč od prebivalcev Grenlandije. Grenlandija je z 2.175.600 kvadratnimi kilometri površine največji otok na svetu. Od prve zasledovalke Nove Gvineje je večja skoraj trikrat, od Slovenije pa 107-krat. Dolga je 2.670 kilometrov in široka 1.050 kilometrov. Njena obala je dolga približno 44.000 kilometrov, kar je več, kot znaša obseg Zemlje na ekvatorju. Grenlandija je geološko del Kanadskega ščita. Od kanadskega otoka Ellesmere je oddaljena le 20 kilometrov, od najbližje evropske dežele Islandije več kot tristo. Njena najbolj severna točka, rt Morris Jesup, je od severnega pola o...
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Piščančje prsi narežemo na manjše koščke (2 x 2 cm). Prelijemo z 2 žlicama olja, osolimo z žličko soli in dobro premešamo. Zelenjavo operemo in narežemo na približno 1 cm velike kocke. Na 2 žlicah olja popečemo koščke piščanca do bele barve, dodamo ostalo zelenjavo, po potrebi še dosolimo, dodamo 2 ščepca popra ter pokrito dušimo nekaj minut, da zelenjava postane srednje mehka, a še vedno hrustljava (čebula naj postekleni). Toaste opečemo in postrežemo skupaj s piščancem in zelenjavo.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Na svojem nedavnem fotografskem potepanju v madžarski pušči sem se v živo spoznaval s ptico, ki je nekoč na naši celini ni bilo. V preteklosti, v obdobju približno stotih let se ji je uspelo naseliti tudi pri nas. V Sloveniji sicer še vedno velja za izjemno redko gnezdilko pretežno severovzhodnega panonskega dela države, drugod pa bi jo verjetno težko našli. Gre za sirijskega detla (Dendrocopos syriacus), katerega ime označuje njegovo prvotno domovino. Sirijski detel je ptič odprte nižinske pokrajine, posejane s posameznimi skupinami dreves, tudi sadovnjakov, mestnih parkov in vrtov. V strnjen gozd in hribovit svet ne zahaja. V panonskih vaseh in mestih je postal povsem običajen ptič, ki si deli prostor z velikim detlom, s katerim sta si zelo podobna. Na prvi pogled se nekoliko razlikujeta po barvnem vzorcu, vendar je razlika skorajda neznatna, poleg tega sta enako velika. Črni vzorec, ki zaključuje značilno obrazno obarvanost velikega detla na vratu, pri sirijskem manjka, zato je t...
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Trebušna slinavka ali pankreas je žleza z notranjim in zunanjim izločanjem. Izloča prebavne fermente, s katerih pomočjo se presnavljajo beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. Leži za želodcem med dvanajsternikom in vranico. Grajena je iz žlezastega tkiva. To izloči do 1 liter soka dnevno. Sok trebušne slinavke je nadvse pomemben za dobro prebavo. Najpogostejše obolenje trebušne slinavke je vnetje ali pankreatitis. Vnetje lahko pride nenadoma. Znaki vnetja so močna, stalna bolečina v trebuhu, ki se širi v hrbet in pod desno lopatico, bolečina se poveča po zaužitju alkohola ali mastne hrane; bruhanje, potenje, zvišana telesna temperatura. V zelo težkih primerih nastopi dehidracija, znižanje krvnega tlaka ter šok. Da preprečimo vnetje, je treba spremeniti način prehrane: jemo več manjših obrokov, zmanjšamo vnos živil živalskega izvora, zlasti maščob, pijemo dovolj tekočine, uživamo več sadja in zelenjave, opustimo kajenje, pitje alkohola in prave kave. Za ohranjanje zdrave...
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Za mešanico za mazanje vodo, olje in sol dobro premešamo. Paradižnik narežemo na tanke rezine in ga shranimo za okrasitev. Korenčka naribamo na manjših luknjah strgalnika, por narežemo na tenke kolobarje. Testo narežemo v tako velike kroge, kot je velika ponev. Ponev ogrejemo, nato zmanjšamo na srednjo temperaturo. Na ponev polijemo olje in ga s kuhalnico ali silikonskim čopičem razporedimo po celotnem dnu. Na olje položimo odrezan krog testa in ga premažemo z mešanico za mazanje. Na sredino damo sesekljan por in naribano korenje. Posolimo s ščepcem soli, premešamo in 3 minute pečemo na srednji temperaturi. Na zelenjavo dodamo topljen sir ter ga z zelenjavo razmažemo po celotni površini. Na vrh ubijemo jajce in ga s kuhalnico razporedimo po celotni površini. Ko jajce zakrkne, pokapljamo po masi kečap. »Palačinko« prepognemo na pol in jo na vsaki strani pečemo pol minute. Obložimo s paradižnikovimi rezinami in postrežemo. Še namig: Poleg paradižnika lahko postrežemo tudi kakšno drugo...
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
V župniji Cankova so veroučenci pa tudi starejši sodelovali v trikraljevski akciji zbiranja sredstev za lačne otroke. Lepo število se jih je zbralo v nedeljo, 5. januarja, pri maši, ki jo je daroval p. Stane Bešter. Mladi so tudi pri maši sodelovali s petjem in tako polepšali praznik.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
V ponedeljek, 6. januarja, se je županja Lukovice Olga Vrankar srečala z vsemi duhovniki in drugimi, ki delujejo na področju dušnopastirskega dela v občini Lukovica. Beseda je tekla tudi o vseh opravljenih delih v minulem letu pri vzdrževanju sakralnih objektov in ostalih bogoslužnih objektov.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
V sredo, 15. januarja, je škof dr. Peter Štumpf v škofijskih prostorih v Murski Soboti sprejel župana Mestne občine Murska Sobota Damjana Anželja, ki se je prišel škofu zahvalit pred odhodom v Koper. Župan se je škofu zahvalil za 15 let dobrega sodelovanja med škofijo in občino in posebej poudaril zgledno ekumensko sodelovanje z drugimi verskimi skupnostmi, ki živijo v občini. Tudi škof Štumpf se je županu zahvalil za gmotno pomoč občine škofiji pri vzpostavitvi delovanja Lazarjevega doma.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Na nedeljo Jezusovega krsta je župnija Tišina gostila p. dr. Ivana Platovnjaka, ki je skupaj z župnikom dr. Francem Zorcem daroval mašo in imel bogat nagovor o življenju od krsta do spremljanja umirajočih in žalovanja po smrti. V besedi in knjižni obliki s knjigo Preobrazba smrti je svojcem umrlih nakazoval svoj pogled na poti žalovanja. Mašo so s sodelovanjem z branjem beril, uvodov in prošenj ter s petjem na koru oblikovali tišinski otroci, ki so s svojo otroško dušo pokazali, da so mladost, starost, umiranje in žalovanje del našega življenja.
SlovenijaDružinapred 26 dnevi
Na nedeljo Jezusovega krsta, 12. januarja, so v župniji Bakovci med mašo obudili spomin na sveti krst. Tako so k maši, ki jo je daroval Robert Smodiš, posebej prišli starši z otroki, ki so bili krščeni v minulem letu. Veroučenci so sodelovali pri maši z branjem beril, prošnjami in petjem, v spomin na sveti krst pa so na oltar prinesli blagoslovljeno vodo, belo oblačilo kot spomin na čistost življenja in prižgano svečo kot spomin na Jezusov krst. Zakonca Daniela in Jan Škrobar sta govorila o krščanski vzgoji v njihovi družini, župnijska Karitas pa je za lanskoletne krščence in starše pripravila skromna darila in pogostitev.