Vir: Družina
sreda, 25. september
V petek, 20. septembra, sta v Peterlinovi dvorani v Trstu tržaško Društvo slovenskih izobražencev in Študijski center za narodno spravo Ljubljana pripravila znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti. Igor Omerza je predstavil svojo nedavno izdano knjigo Franc Jeza – separatist. V prvem sklopu treh referatov so govorili Špela Chomicki, Ivo Jevnikar in Tomaž Ivešić. V drugem sklopu pa je bilo prebrano (v odsotnosti) predavanje Davida Hazemalija in Ane Šela, spregovorila sta še Sergij Pahor in Primož Sturman. Sledila so štiri pričevanja o Francu Jezi in splošna diskusija. Na ogled je bila dana tudi razstava Jezovih del. Moderatorja sta bila Martin Brecelj in Renato Podbersič.
Kakor je postalo že tradicionalno, so pripadnice in pripadniki Slovenske vojske tudi letos v nedeljo, 22. septembra, ob dnevu Vojaškega vikariata romali v slovensko narodno svetišče k Mariji Pomagaj na Brezje. Skoraj 200 udeležencev je svoje romanje začelo navsezgodaj zjutraj izpred vojašnice v Kranju in ga dopoldne okronalo z vojaško-romarsko mašo, ki jo je ob somaševanju vojaških kaplanov vodil vojaški vikar Matej Jakopič. Ob začetku homilije je spomnil na podpis sporazuma med Vlado RS in Slovensko škofovsko konferenco (SŠK) izpred 24 let, ki je postavil temelje duhovne oskrbe pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske doma in v tujini.
Redovniški dan na Sveti Gori.
V križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu je na ogled razstava Zgodovina Božje ljubezni do človeka v 33 slikah. Razstava je nastala ob praznovanju 10. obletnice izhajanja revije Magnificat v slovenskem jeziku. Izbor 33 svetovno znanih umetniških slik je pripravil ustanovitelj Magnificata Pierre Marie Dumont in ob njih napisal edinstvene meditacije. Število 33 je simbolično, predstavlja leta Jezusovega življenja. Razstavo je predstavila Manica Ferenc, odprl jo je p. Janez Šamperl, ki je poudaril, da so v samostanu veseli te razstave, saj lahko obiskovalcem, ki jih je pri njih zelo veliko, tudi na ta način posredujejo veselo oznanilo. Razstava bo na ogled do konca meseca oktobra.
V župniji Srednja vas v Bohinju je ljubljanski nadškof Stanislav Zore v nedeljo, 22. septembra, daroval že tradicionalno mašo za policiste. Maše za policiste, ki so jo letos v župniji sv. Martina obhajali že dvajsetič, so se udeležili tudi predsednik Slovenske škofovske konference Andrej Saje, številni duhovniki, člani policijskega vikariata s p. Jono Venetom na čelu in seveda policistke in policisti z družinami. Prav zanje so pri maši prosili Božjega varstva in molili za blagoslov vseh z njimi povezanih. Nadškof Zore je v pridigi poudaril dobro in utečeno duhovno oskrbo policistk in policistov. Člani duhovne oskrbe v policiji delajo za ljudi, ki v svojem poklicu nosijo uniformo in tudi orožje, a je pomembno, da se v vsakem srečanju in pogovoru zavedajo, da imajo pred seboj človeka, ki bo dobro opravljal svoje naloge, če bo poskrbljeno za vse, kar potrebuje njegovo telo, in še bolj za vse, kar potrebujeta njegova duševnost in duhovnost, je dejal nadškof. Nato jih je pozval, naj storijo...
Slomškova nedelja v Celovcu v znamenju obletnic.
Na Ponikvi so pedagogom podelili Slomškova priznanja.
Prvi Pohod za življenje v Kopru z geslom Vsak nerojeni otrok je človek je privabil blizu 1000 zagovornikov življenja od spočetja do naravne smrti.
Bliža se konec leta, program dela Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč pa še vedno ni potrjen. Je razlog »intervencija od zunaj«?
Sestro Boženo Kutnar je v začetku septembra Slovenska škofovska konferenca imenovala za novo narodno delegatko ob jubilejnem svetem letu 2025. To poslanstvo vidi kot klic, naj najprej sama živi sporočilo svetega leta.
V poplavah sredi septembra je voda zalila tudi cistercijansko opatijo Svetega križa (Heiligenkreuz) pri Dunaju, eno izmed najstarejših aktivnih na svetu. »Škoda je velika,« je dejal direktor tamkajšnjega semenišča, »poleg vseh omar so uničeni vsi tlakovci v pritličju in kleti in njihova zamenjava bo neizogibna«.
Papež je 19. septembra spodbudil predstavnike pobude »Skupna velika noč 2025«, naj vztrajajo pri iskanju možnosti za trajno skupno določanje datuma velike noči med katoličani in pravoslavnimi: »Iščite skupni dogovor in se izogibajte vsemu, kar bi lahko povzročilo nove delitve.«
»Ko mislimo na Cerkev, smo še zmeraj preveč evropocentrični, zahodnjaški. V resnici je naša Cerkev veliko večja od Rima in Evrope,« je pri sredini avdienci 18. septembra papež Frančišek podelil vtise s potovanja po Aziji. »V tistih državah je tudi bolj živahna in se zaradi svoje privlačnosti hitreje širi ...«
Z dokumentom Kraljica miru vatikanski Dikasterij za nauk vere priznava pozitivne sadove, ki izvirajo iz tega romarskega kraja, ne izreka pa se o nadnaravnosti prikazovanj.