Vir: Družina
sreda, 12. marec
Otroški roman. Napisal Josan Hatero. Izdala Založba Salve.
Živela: 626–659. Goduje 17. marca.
Kako je seminar Nepozabni trenutki za naju nagovoril zakonce?
Zakaj bi se udeležila seminarja za zakonce in kako nama lahko koristi.
Odbor za jubilejno sveto leto je za srečanje svetoletnega shoda izbral župnijo Leskovec pri Krškem. Svetoletni shod za zakonce iz škofije Novo mesto bo v soboto, 22. marca, v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje. Začetek bo ob 9. uri, ko bo molitvena ura in priložnost za prejem zakramenta svete spovedi, ob 10. uri bo sveta maša z nagovorom, po maši pa sledi pričevanje zakoncev Romana in Rebeke Ravš, ki sta misijonarja upanja v mariborski nadškofiji, gostovala pa sta tudi v podkastu Najina zakon zgodba in v Naši družini.
Škofijski odbor za mladino škofije Murska Sobota vabi na Halasov križev pot, ki bo 22. marca v Hotizi. Mladi se bodo na križevem potu povezovali v premišljevanju in molitvi. Vabila na druge dogodke objavljajo na: www.facebook.com/mladinski.festival.
Katoliška mladina vabi mlade med 18. in 25. letom na duhovne vaje o teologiji telesa z naslovom Telo govori o Bogu. Duhovne vaje bodo od 28. do 30. marca na Svetem Joštu nad Kranjem. Več o programu najdeš na spletni strani Katoliške mladine.
Pred mnogimi leti so na otoku Oahu imeli svojevrstno navado, da so ženini nevesto morali odkupiti s kravami: povprečna nevesta je bila vredna tri krave, izjemna pa tudi pet.
V letošnjem letu se spominjamo 140. obletnice rojstva blažene Krizine Bojanc, ki se je rodila 14. maja 1885 v Zburah v šmarješki župniji. Zaradi tega so v novomeški škofiji leto 2025 razglasili za Leto blaženih Drinskih mučenk. To je priložnost za številne verske dogodke in romanja.
Pozdravljen, Odrešenikov varuh,
in ženin Device Marije.
Tebi je Bog zaupal svojega Sina;
vate je Marija položila svoje zaupanje;
s teboj je Kristus postal človek.
Blaženi Jožef,
tudi nam bodi kot oče,
vodi nas na poti življenja.
Izprosi nam milost,
usmiljenje in pogum
ter brani nas vsakega zla.
Amen.
papež Frančišek
Sem že precej v letih in zavedam se, da se moje zemeljsko življenje počasi izteka. Ob slovesu bi si želela cerkveni obred, a moji domači so se oddaljili od Cerkve in kljub moji jasni želji, da bi si to želela, ne verjamem, da bodo izpolnili to mojo željo. Kaj lahko naredim, da bi kljub nasprotovanju domačih imela cerkveni pogreb? Angela
Moj »program« za letošnji postni čas se je izjalovil že na začetku; namesto k obredu pepeljenja sem zavila v lekarno. »Nekaj za vneto grlo, da hitro pomaga. Pa tiste praške z vitamini, kako se jim že reče …«
Poznamo vse sitne reči, ki jih prinese viroza: slabost in vročica, poiskati je treba prevoz za otroka, poskrbeti, da hladilnik ni prazen, in družina funkcionira. Odpisati par nujnih mejlov, v službo sporočiti, da nas ne bo, odpovedati obisk ali sodelovanje pri kakšni stvari, se obrisati pod nosom za težko pričakovani dogodek in se najaviti k zdravniku. Po možnosti prek kakšne aplikacije, ki jo je treba prej posodobiti.
Bolezen me spomni, kdo sem zares – prah in tako tudi razmišljam. Na vrsti je »spopad« s seboj, ki bi želela biti neranljiva. Ki se tožim Bogu, kako da sem spet zbolela, ali morda ne ve, kaj vse nujnega me čaka. Dodam še očitek: »Ti boš kriv, da bom zamudila duhovne vaje v tišini.« Ko to zabrusim, fronta za nekaj časa zastane. Niham med užaljenostjo in vseenostj...
Spomladi se odprejo cvetovi in gradovi. Med tistimi, ki bodo kmalu sprejeli prve obiskovalce, je tudi grad Rihemberk nad Branikom. V zavetju njegovega mogočnega zidovja in visokega grajskega stolpa nas čaka vznemirljivo potovanje v zgodovino. Če nas ob tem zasrbijo pete ali če so grajska vrata zaprta, pa se lahko odpravimo še na pohodniški izlet do Štanjela. Dva gradova, množica zanimivosti in lepi razgledi so zagotovilo, da nam bo dan ostal v lepem spominu.
Ob severovzhodnem vznožju Krasa leži vas Branik, ki je imela v začetku lanskega leta 932 prebivalcev. Skoznjo teče rečica Branica, ki se nedaleč stran izliva v Vipavo. Vas ima dve naselitveni jedri: eno je severno od Branice okrog župnijske cerkve sv. Urha, drugo je ob vznožju vzpetine, na kateri počiva grad Rihemberk.
Kot lahko preberemo na tabli pod njim, je Rihemberk »največji ohranjeni srednjeveški grad na Primorskem z ohranjeno tipično srednjeveško zasnovo«. Grajski kompleks, ki mu daje značilno podobo 27 metrov visok ob...
Soja v solati z inčuni
30 dag soje
10 dag vložene paprike
1 stebelce pora
8 filejev inčunov v olju
Preliv
4 žlice oljčnega olja
vinski kis
sol
poper
strok česna
Sojo čez noč namoči v vodi. Naslednji dan jo odcedi, speri in kuhaj v nesoljeni vodi. Proti koncu kuhanja jo osoli. (Sol upočasni mehčanje beljakov v soji.) Nato jo odcedi in pusti, da se ohladi. Paprike nareži na tanke trakove. Por nareži na tanke kolobarje in inčune nareži na manjše koščke. Za preliv v skledi zamešaj olje, kis, sesekljan česen, sol in poper. V večji skledi pa zmešaj sojo, papriko, por in inčune. Prelij s prelivom in dobro premešaj. Solato daj v hladilnik za pol ure, da se prepoji.
Pri racah je zelo izražena spolna različnost, to je spolni dimorfizem, ki se odraža predvsem na barvah perja. Samci so v izrazito izstopajočih, gizdavih barvah, medtem ko so samice pri vseh vrstah v skromnejših, varovalnih barvah in vzorcih, ki jih prikrijejo pri valjenju, ko so najbolj izpostavljene plenilcem. Pri racah se namreč samci ne ukvarjajo z naraščajem, z barvitimi vzorci perja pa spomladi osvajajo samice. Od vseh rac je najbolj znana mlakarica, ki jo videvamo na raznolikih vodah in je zarodnica domačih pasem rac. Barviti racaki s krivčki v repu in rjave samice potrjujejo zgornje vrstice. Pri neki vrsti pa sta si samec in samica zelo podobna, od daleč ju skorajda ne razlikujemo.
Konopnica (Mareca strepera) je nekoliko manjša od mlakarice. Samec in samica sta obarvana podobno, razlikujemo ju le od bliže. Samica je v rjavkastih odtenkih, podobno kot samica mlakarice, medtem ko je samec bolj sivih barv. Od blizu se na njegovem perju vidi drobno črtkast vzorec, ki mu daje marm...
Dolgotrajni počitek ima številne negativne vplive na telo, zato moramo čim hitreje začeti z rehabilitacijo in ustreznim vadbenim procesom. Pri nadaljevalni Dallasovi študiji so bili udeleženci vključeni v šestmesečni vadbeni proces, ki je bil zasnovan na postopni povečani intenzivnosti, aerobnih vajah, vadbi za moč in raztezanju. Vadba je bila prilagojena udeležencem v srednjih letih. Intenzivnost so postopoma povečevali in tako zmanjšali tveganje za nastanek poškodb. Izvajali so aerobne vaje, kot so hoja, tek, kolesarjenje in plavanje, šest dni na teden po 60 minut na dan. Za povečanje mišične mase so udeleženci dvakrat do trikrat na teden dvigovali uteži in izvajali vaje za moč z lastno telesno težo, kot so sklece, trebušnjaki, počepi in izpadni koraki. Za vaje, kot so upogib rok in različni potiski in vlečenja, so uporabili različne elastične trakove. Vadba na napravah je vsebovala predvsem vaje za potisk nog, veslanje in potisk v višini prsi. Program je vključeval tudi krožni treni...
Na prvo postno nedeljo, 9. marca, so letošnji križev pot ob poti smrti Božjega služabnika Daniela Halasa na Hotizi molili duhovniki in verniki iz štirinajstih župnij soboške dekanije. Vodil ga je dekan soboške dekanije Ivan Kranjec, rožni venec ob poti je molil prodekan Goran Kuhar, verniki pa so nosili križ in brali besedilo, voditelj škofijskega odbora za cerkveno glasbo Ciril Kozar pa je poskrbel za ljudsko petje. Križev pot je bil postavljen pred štirinajstimi leti, zato so bili križi letos obnovljeni, utrjeno je bilo tudi nabrežje Murskega rokava. Finančno je obnovo podprla občina Lendava, verniki hotiške župnije pa so uredili pot in okolico ob posameznih križih.
V župnijski in romarski cerkvi Marije Vnebovzete v Turnišču se vsako prvo soboto v mesecu zberejo verniki soboške škofije na Marijinem romarskem shodu. V soboto, 8. marca, je mašo daroval in romarje nagovoril bolnišnični duhovnik Miro Šlibar, tudi letošnji zlatomašnik, ki je ta dan kot svetoletni romar še z nekaj romarji poromal v Prekmurje. V nagovoru se je spomnil prvih bogoslovnih let, med katerimi je bil tudi turniški rojak Gusti Raščan. Nadaljeval je z njemu lastno temo o bolnih in trpečih, ki jih spremlja že desetletja. Ima sočutno srce in uho ter stalno vedrino, da jih dviga iz preizkušenj in trpljenja. Za mašo, nagovor in spovedovanje in procesijo po maši se mu je zahvalil župnik Marko Magdič.