Vir: Družina
sreda, 16. september
Dnevna soba je v večini slovenskih stanovanj najbolj obremenjen prostor. V njej se gleda televizija, dela od doma, večerja pred zaslonom, sprejema obiske, tu in tam kdo tudi prespi. Ko en sam prostor prevzame toliko vlog, se prej ali slej pokaže, kje je bila zasnova sklenjena prehitro.
Nov kos pohištva pokaže svoj značaj šele doma, v drugačni svetlobi, kot jo ima razstavni salon. Šele takrat se vidi, ali je rob res tako mehak, kako se blago obnese ob oknu in koliko prostora ostane med mizico in sediščem. Prav ta prehod med predstavo in vsakdanjo rabo je postal glavno merilo pri opremljanju.
Pohištvo v dnevni sobi se menja redko. Kavč, kupljen ob selitvi ali prvi večji prenovi, ostane na istem mestu deset let ali več, zato se posledice slabe odločitve vlečejo dolgo. V prvem tednu se skoraj nikoli ne pokažejo.
Na angelsko nedeljo 6. septembra, ki jo v Repnjah praznujemo kot Tilnovo nedeljo, je ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar blagoslovil obsežna obnovitvena dela na podružnični cerkvi svetega Tilna, ki je ena od šestih podružničnih cerkva župnije Vodice.
Prispevek s posveta Katedrale svobode, na katerem so sodelovali avtorice in avtorji knjižnih izdaj »Soglasje za zgodovinski trenutek«
Pričevanje, spodbujeno ob prebiranju Slomškovega lista
Spoštovani župniki in kaplani, župnijski upravitelji in stalni diakoni ter pastoralni sodelavci!
Skupaj na poti po Slomškovi romarski poti
Uslišanja na Slomškovo priprošnjo
Blagoslov Slomškovega doma v Brežicah
Kolesarsko romanje po Slomškovih sledeh iz Šentandraža v Maribor
Kraj molitve, spomina in priprošnje
Izdelave osnutka kot tudi samega spomenika blaženega škofa A. M. Slomška sem se lotil z izjemnim spoštovanjem in resnostjo. Slomška so ljudje v krajih, od koder izhajam, pa tudi drugod, že dogo časa imeli za svetnika. Nameraval sem ga predstaviti kot velikega Slovenca. Bil je rodoljub in cerkveni dostojanstvenik. Zamislil sem si, da bi njegovo škofovsko dostojanstvo odražala sedeča drža, kot kaže njegova edina fotografija iz leta 1862, posneta na Dunaju.
20 osnutkov za kip
V ta namen sem izdelal vsaj 20 osnutkov in več podstavkov, vedno po dva hkrati. Tako sem lažje zbiral informacije za kompozicijsko umestitev kipa v prostor trga. Osnutek za kip je najprej treba delati po celoti, v odnosu do okoliške arhitekture ali krajine. Podstavku so na sprednji strani dodane stopnice, ker so znamenje dostopnosti in tvorijo fizično povezavo z opazovalcem. Podstavek brez stopnic bi kip odrezal od ljudi.
Pri portretu sem se ravnal po ovalnem portretu graškega slikarja Josefa Tunnerja, nastal v...
175 let prve slovenske založbe Mohorjeve družbe
Ob 175. obletnici ustanovitve Bratovščine svetih Cirila in Metoda