Vir: Družina
torek, 31. marec
V letošnjem postnem času je Škofija Murska Sobota izdala že 129. številko glasila Poti k Bogu. Gre za 36 strani obsegajoče glasilo, ki izhaja že 34 let. V tokratni številki je posebno obeležena 20-letnica soboške škofije. Objavljenih pa je še nekaj drugih prispevkov z območja škofije Murska Sobota, med drugim je objavljen kratki prikaz nastanka župnij dekanije Lendava. Zanimiv je tudi kviz z nagrado treh knjig.
Franci Klemenčič
Društvo izobražencev sv. Viktorina je v soboto, 7. marca, pripravilo Viktorinov večer, ki je bil tokrat posvečen 800-letnici Nadškofije Maribor. Dogodek je potekal pod naslovom »Iz korenin vere in kulture«. Gost večera je bil Sebastijan Valentan, generalni koordinator praznovanja 800-letnice nadškofije. V svojem nagovoru je predstavil vsebino jubilejnega praznovanja ter poudaril pomen tega pomembnega zgodovinskega mejnika za cerkveno in kulturno življenje na območju nadškofije. Ob tem je osvetlil tudi priprave na praznovanje ter dejavnosti, ki bodo potekale v sodelovanju z ustanovami na državni, metropolitanski in mestni ravni.
Katja Zver, Domen Permozer
Povezane zasavske župnije iz Trbovelj, Hrastnika in Dola pri Hrastniku se pripravljamo na medžupnijski misijon, ki ga bodo vodili bratje kapucini pred praznikom binkošti od 15. do 24. maja. Eden od vidikov misijona je, da bi se župljani vseh štirih župnij bolj povezali med seboj in z Gospodom. Misijon pa se ne bo dogajal le deset dni, ampak vanj sodijo tudi različni dogodki in srečanja, ki se odvijajo že od lanske jeseni. V ta namen smo v februarju organizirali tri predmisijonske pogovore, na katerih so nam o zmedenosti današnjega časa vsak s svojega vidika govorili p. mag. Branko Cestnik, Katja in Klemen Kotnik in dr. Andrej in ddr. Verena Perko. Prvi je naslov svojega prispevka vzel iz Psalma 113: »Ko so temelji razrušeni, kaj mora storiti pravični?« Zakonca Kotnik sta pričevala, kako v zmedi današnjega časa usklajevati poklicne obveznosti z družino in versko vzgojo otrok, zakonca Perko pa sta govorila o tem, kako zmedenost današnjega časa vpliva na odnose med generacijami.
Gregor Š...
Marec je mesec, ki je bolj posvečen ženskam, mamam in ženam. Zato smo ga malo bolj žensko obarvali tudi v župniji Sela pri Kamniku, kjer je bil na pobudo misijonske skupine 13. marca ženski večer. V polni dvorani Marijinega doma smo se najprej spoznale med seboj, nato pa nas je s pričevanjem in premislekom o tem, kako kot ženska danes živi vero, obogatila gostja, sestra Mojca Korošec – misijonarka našega letošnjega župnijskega misijona. Sledil je čas za pogovor v manjših skupinah, kjer smo si podelile lepoto in križe našega vsakdanjega življenja vere. Ugotavljale smo, da lahko druga drugi ogromno damo in smo si v navdih. Posebej močno pa je bilo spoznanje, kako pomembno je, da si vzamemo čas za takšno druženje, deljenje izkušenj, premišljevanj in tako gradimo močnejšo skupnost. Ne povezuje nas le to, da smo ženske, ampak tudi vera, Bog, župnija in v marsičem podobni življenjski izzivi. Prav zato smo si lahko med seboj močna podpora in pomoč. Tadeja Zabret, foto: Marija Zalaznik
V ponedeljek, 16. marca, so se v župniji Lendava zbrali duhovniki in verniki lendavske dekanije in soboške škofije na obletnico mučeniške smrti Božjega služabnika Daniela Halasa 16. marca 1945. Najprej so molili Halasov križev pot, ki ga je vodil Zoran Car, župnik v Črenšovcih in Veliki Polani. Prva župnija je bila Halasova krstna, druga pa župnija njegovega delovanja. Tudi mašo je ob štirih duhovnikih vodil župnik Car. V pridigi je poudaril, da je veliko režimov in ideologij hotelo utišati Cerkev, a režimi so propadli, Kristusova Cerkev pa še živi. T. H.
Med duhovniki soboške škofije, ki so na 4. postno nedeljo, 15. marca, maševali v drugih župnijah ob 20-letnici ustanovitve Škofije Murska Sobota, je »misijonaril« tudi soboški škof Janez Kozinc. Maševal in pridigal je v župniji Sveti Jurij ob Ščavnici. Verniki so ga prijazno sprejeli in v lepem številu obiskali obe nedeljski maši.
T. H.
Bratovščine na Slovenskem (1): Združeni pri pobožnih opravilih in dobrodelnosti
Pripoved umirajoče matere
Po rezultatih volitev je odgovorjenih na kar nekaj vprašanj. Prvo in morda najtehtnejše je, da je Slovenija dejansko v globoki krizi. Tukaj seveda ne govorim o gospodarstvu, niti o sodstvu ali zdrav-stvu, ampak najprej o krizi vrednot. Kot ugotavljajo praktično vsi analitiki, ki niso na plačilnih listah vladajočih, kot ugotavljajo strokovnjaki, ki niso več odvisni od kapric oblastnikov, in kot navsezadnje ugotavljamo državljani, saj svoje izkrivljene morale nihče niti več ne skriva, je bila zadnja vlada najbolj koruptivna, pokvarjena in lažniva, kar smo jih imeli od nastanka samostojne države. In ko stranka, ki je te principe do skrajnosti razbohotila in jih praktično kot sistemski ukrep vgradila v številne državne podsisteme, na volitvah dobi toliko glasov, je jasno, da smo v krizi. Skoraj neverjetno se zdi, da smo postali tako neobčutljivi za konkretno nemoralo naših voditeljev, za laganje na javnih televizijah, za odkrito izločanje drugače mislečih, za okoriščanje z javnim denarjem...
Ob 60. obletnici nesreče, ko je med gradnjo kupole cerkve Svete Trojice v Odrancih umrlo osem ljudi
Izjava ob potrditvi veljavnosti referenduma
Danes je dan velikega veselja. Bogu hvala. To je zmaga solidarnosti, sočutja in ljubezni. Potrditev referendumske zmage na Vrhovnem sodišču je veliko veselje in olajšanje za bolnike, invalide in upokojence. S to sodno odločitvijo so po referendumski zmagi bolniki in invalidi končno obvarovani pred zastrupitvami, zlorabami in pritiski, ki bi jih uvedel ta nevarni, grozljivi in krivični zakon. Hvala vsem, ki ste na referendumu glasovali proti, hvala vsem, ki ste pomagali v referendumski kampanji. Moja, še posebna zahvala gre odvetniku Klemnu Golobu, ki je pripravil izjemen pravno argumentiran odgovor na krivično in neutemeljeno tožbo predstavnikov zastrupitvenega lobija.
Veseli smo, da ne bomo več imeli vlade, ki je zastrupitev bolnikov hotela uzakoniti kot svojo zdravstveno, pokojninsko in socialno reformo. Seveda pa nas kot državo in družbo čaka še veliko dela. Predvsem, da naša država vzpostavi tako dostopno in kvalitetno zdravstvo, ki bo...
Po nedeljskih volitvah smo se s podpredsednico Slovenske demokratske stranke Romano Tomc pogovarjali o strankarskem rezultatu, uspehu slovenske desnice, politični polarizaciji ter odmevih dogodka v Strasbourgu, kjer je bila predstavljena knjiga Igorja Omerze, Komisarka.
SDS je na tokratnih volitvah dosegla najboljši rezultat stranke v zgodovini, a ni zmagala. Kaj to pomeni za vašo stranko?
SDS ima trdno podporo, dosegli smo najboljši rezultat volitev v zgodovini stranke, mnogo ljudi smo spodbudili, da gredo na volitve. To pomeni, da delamo prav. Vendar pa razdrobljen politični prostor pomeni, da zmaga sama po sebi še ne prinese možnosti za vladanje. To je težava politične kulture, kjer se izključuje namesto sodeluje. Kljub vsemu bi rekla, da še nič ni izgubljenega, da je v igri veliko možnosti, poleg tega pa moramo počakati na končen rezultat volitev, da bodo preštete vse glasovnice, tudi iz tujine.
Kritiki pravijo, da SDS sama prispeva k polarizaciji. Kako odgovarjate na to?
To j...
Vstajenje je pravi razlog za pravo veselje
Velikonočno veselje je svetlo. Upa si vsemu pogledati v oči, tudi smrti, ker svoj pogled upira na Jezusovo življenje onstran smrti: »Kje je, smrt, tvoje želo?« Če je kje na svetu radost, je prav gotovo radost človeka s čistim srcem (Hoja za Kristusom). Krščanstvo je največja radost zaradi poslednje radosti onstran zemeljske bednosti, kjer utihnejo vsi viharji, umirijo se vse reke, kjer sije večni dan, saj ga razsvetljuje Jagnje. In zato je naše veselje neuničljivo. V bolečini, zmedenosti, tesnobi, v občutju zapuščenosti od Boga ostaja na dnu duha nekaj tega miru, neka varnost kot jedro. »In vašega veselja vam ne bo nihče vzel« (Jn 16,22).
Morda neradi priznamo, da so vse naše besede, vse naše kret-nje, vse naše življenje samo boj s smrtjo. Le-ta nas spremlja po-vsod; navzoča je celo na plesišču in v športnih arenah. Velika noč pa je velika prav zato, ker so se na veliko noč zgodile velike reči: premagana je bila smrt, prižgana je bila luč. L...
V Kregarjevem in Meršolovem atriju Galerije Staneta Kregarja so 18. marca odprli otroško radoživo razstavo slik Evgenije Jarc Zaletel
Postni prti na Koroškem
Nataša Ličen, novinarka in voditeljica na Radiu Ognjišče
S. Emanuela Žerdin, sestra frančiškanka brezmadežnega spočetja, medicinska sestra in prostovoljka v Ljubhospicu
Na četrto postno nedeljo, 15. marca, je bila v Zavodu sv. Stanislava okrogla miza slovenskih pritrkovalcev. Dogodek se je začel s pobožnostjo sedmih Marijinih žalosti v kapeli Žalostne Matere Božje. Sledila je okrogla miza s predavanjem o vodenju Mateja Cepina. Predavanje, ki bi ga lahko naslovili Poti in stranpoti vodenja, upravljanja in ustvarjanja, je bilo zanimivo s strokovnega vidika, izražalo je pristno pripadnost evangeljskemu sporočilu in nauku Cerkve in bo v pomoč voditeljem pritrkovalskih skupin. Po strokovnem delu je sledila predstavitev dela v minulem letu in pogled naprej. J. M.
Po enajstletnem premoru so se 21. marca začele letošnje uprizoritve Škofjeloškega pasijona s kar 1.500 sodelujočimi. Sobotne premiere se je udeležilo 3.300, uprizoritve v nedeljo, 22. marca, pa 3.500 gledalcev. Kakor je za Družino povedal vodja projekta Jakob Vrhovec, so vstopnice na razpolago samo še za uprizoritve 28. marca ter 11. in 12. aprila. Tudi tokratna postavitev pod taktirko režiserja Marcela Brule zvesto sledi besedilu, kot ga je v 865 verzih in 13 podobah pred 300 leti zapisal gvardijan kapucinskega samostana v Škofji Loki p. Romuald – Lovrenc Marušič, prinaša pa tudi kakšno zanimivo novost. Organizacija teče po načrtih, logistično bolj povezana predstava poteka tako rekoč brez vmesnih premorov. Organizatorji pripominjajo, da se za gledalce na prizoriščih C in D uprizoritev začenja s polurnim zamikom. Poskrbljeno je za bogat spremljevalni program, ki pri nedeljskih popoldanskih predstavah vključuje tudi kulinarično ponudbo na Cankarjevem trgu pred župnijsko cerkvijo sv. Ja...