Vir: Družina
četrtek, 15. januar
Na miklavževo so na trgu pred cerkvijo v Malečniku pripravili slavnostni prižig lučk, kjer so zapeli otroci Osnovne šole Malečnik. Blagoslovili so velike jaslice v votlini z lesenimi skulpturami v naravni velikosti, ki jih je izdelal domačin Rudi Bombek. V župnijski kleti so tudi letos v sodelovanju z umetniki pripravili razstavo Jaslice sveta, kjer si je mogoče ogledati več kot dvajset primerkov jaslic z vsega sveta. Dve nedelji zapored pa so uprizorili žive jaslice. Anita Kirbiš
Dolina Krke – jaslice v samostanski župniji Stična
Božični Vojnik je znova pritegnil in navdušil
Vsako leto ob jaslicah doživljamo veselje. Prijazne podobe svete družine, pastirjev, angelov in svetih treh kraljev v nas budijo tista najgloblja čustva, ki nas v spominu povezujejo z otroštvom in najbolj brezskrbnimi trenutki v krogu družine. Tudi letos je tako. Predvsem za naše najmlajše in vse, ki ste še mladi v svojih srcih.
Tokratne šišenske jaslice so posebne. Nastale so popolnoma na novo. Po kar nekaj letih so postavljene pred oltarjem svetogorske Matere Božje in se za razliko od prejšnjih let ne raztezajo zelo daleč naprej, ampak segajo več kot tri metre in pol v višino. Jaslice so kulisne ali ploskovne, izdelane v črno-belem načinu. Morda se boste vprašali, zakaj?
Jaslice kot poklon slovenski ljudski jaslični umetnosti
Letos mineva natanko 150 let, odkar je naš slikar podobar Štefan Šubic (1820–1884) za župnijsko cerkev sv. Antona Puščavnika v Železnikih naslikal znamenite kulisne jaslice, ki jih tam postavijo vsako leto, pred nekaj leti pa so našle svojo pot tudi v Narodno...
P. Robert Bahčič, predsednik Društva ljubiteljev jaslic Slovenije, o pomenu postavljanja jaslic v digitalni dobi
Lok odrešenjske zgodbe, postavljen v zagozdo časa, ki se je z dogodkom na obrobju Betlehema ponastavil, se začenja z angelskimi glasovi, ki z »množico nebeške vojske« pojejo: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.« Sklepa pa se za zaprtimi vrati, kamor vstopi poveličano telo Jezusa Kristusa, očitno osvobojeno vseh fizikalnih zakonitosti. »Mir vam bodi,« jim je dejal, ko je stopil mednje. Kako bi kot Božji Sin ne vedel, kaj bo človeštvo skozi desetletja, stoletja in tisočletja najbolj potrebovalo.
S kakšnim mirom poboža dušo in srce pesem Sveta noč. V božični noči se vsaj za nekaj drobcenih trenutkov raztopijo vsi strahovi, bolečine, razočaranja, prazna upanja, samota, ki v nemiru src trgajo duše. Vsaj za kanček je pri duši bolj toplo in z upanjem se napolni srce ob veseli novici, da je Odrešenik prišel za vse ljudi. Za slehernika. Za tistega, ki mu življenje prinaša blaginjo, in za tistega, ki v mraku išče sled drobne lučke. Sled zvezde repatice, ki bi ga p...
Večni Oče,
ki si nam v Jezusu Kristusu dal
velikega pastirja črede
in odrešenika sveta,
varuj in ščiti svojo čredo,
posejano po obličju zemlje.
Daj ji, da bo izpovedovala tvoje ime
s trdno in vztrajno vero.
Vodi jo v ljubezni in poslušnosti,
da bo vendarle dosegla edinost
v Njem, ki edini odpušča in rešuje.
To te prosimo v imenu tvojega Sina,
ki je umrl na križu.
Francoska reformirana Cerkev
Sem študentka in katoličanka. V naslednjem semestru grem v sklopu študijske izmenjave na Nizozemsko. V kraju, kjer bom prebivala, ni nobene katoliške cerkve, so pa protestantske ter mošeje. Zanima me, ali se lahko udeležim bogoslužja v cerkvah protestantske denominacije in kakšen odnos naj imam do dejstva, da se ne bom mogla udeležiti bogoslužja naše veroizpovedi. Hvala že vnaprej in lep pozdrav. Iza
V božičnem času svet sprejme gosta – svojega Stvarnika. Prav zaradi te odprtosti za kralja, ki prihaja, je v krščanstvu gostoljubje postavljeno zelo visoko. Svet je ali odprt za tega, ki prihaja, da razodene resnico o nas samih, ali pa je zaprt. Sam vase. Ta, ki prihaja, prihaja skrivnostno tudi v podobi vsakega izmed nas, vsakega človeka.
Da bi skupaj pričakali ta prihod, smo v decembrskih nočeh peli: Pridite, molimo! Na blagoglasno povabilo se je med drugim odzval naš rojak s primorskih koncev. K sveti maši za domovino je tako nekaj dni pred božičem prišel tudi predsednik vlade tukajšnje republike. Kakor vsak neskončno vredni bogopodobnež je tudi on s svojo lepoto prispeval k hvalnicam. A namesto da bi svojega predragega gosta zaščitili in mu pokazali, za kako brezpogojno ljubezen gre pri božičnem dogodku, se zdi, da smo ga prepustili volkovom obrekovanja in zabavljanja. Da smo se izneverili lastni besedi gostoljubja. Namesto angelske hozane nad betlehemsko štalico se mi zato ob pom...
Čeprav Slavnik ne spada med naše najvišje gore, je slaven ravno zaradi višine. Je namreč morju najbližji slovenski tisočak. Devet kilometrov jugovzhodno od njega pa se dviga še ena naj gora – 1.014 metrov visoka Žbevnica, ki je najbolj zahoden hrvaški tisočak. Nanjo peljejo poti z obeh strani meje, mi pa smo tokrat za izhodišče izbrali hrvaško vas Trstenik. Nekoč je bila polna življenja, danes je »mesto duhov«.
Vas Trstenik (tudi v Sloveniji imamo štiri naselja s takim imenom) leži v občini Lanišće. O njej in istoimenskem naselju smo v Družini že večkrat pisali. Zgodba ni lepa. Avgusta 1947 so rdeči skrajneži v Lanišću ob birmi umorili hrvaškega duhovnika Miroslava Bulešića, njegovega slovenskega sobrata Jakoba Ukmarja, ki je svetniški kandidat tržaške škofije, pa so hudo ranili.
Občina Lanišće meri 143 kvadratnih kilometrov in obsega štirinajst vasi. Ob popisu leta 2021 je v njih skupno živelo 268 oseb. To pomeni, da ima občina Lanišće še manj prebivalcev kot Osilnica, ki je na zadn...
Beljakov kruhek z orehi
8 beljakov
15 dag sladkorja
5 dag olja
15 dag moke
10 dag narezanih orehov
5 dag kakava
Iz beljakov stepi čvrst sneg, postopoma dodajaj sladkor in olje. Nato rahlo zamešaj moko, pomešano z orehi in kakavom. Testo razgrni na pomaščen in pomokan pekač ali papir za peko in peci pri 180 °C 25 do 30 minut. Ohlajenega razreži in postrezi k vinu ali čaju.
K pisanju me je nagovorila žena in tudi naslov je predlagala ona. Presenečena je bila, ko je skozi okno kuhinje opazovala, kako so se kosi lotili ponujenega sadja, ki sem ga nataknil na kos žice na krmišču, takoj ko sem se umaknil le nekaj metrov, kar ni običajno. Pri pticah lakota zniža prag plahosti do neverjetnosti. Kosa na sliki sem fotografiral z razdalje treh metrov brez rabe fotografskega šotora.
Ni odveč, če se še enkrat dotaknemo krmljenja ptic, ki ima te dni še posebno težo. Sneg je odrezal od hrane vrste, ki hrano iščejo na tleh, med katere spada tudi kos (Turdus merula). V zimskem času ta ptica obira tudi jagodičevje in plodove grmovnic gozdnega roba, kljuva v jabolka, ki še samevajo na vejah v sadovnjaku, ustreza pa mu tudi drugo sadje. Zelo podobne prehranske navade ima tudi taščica in seveda brinovka, tam kjer se pač pojavi. Kos in taščica sta pogosti vrsti, vendar njun obstoj ni tako samoumeven. Še posebej zdaj sta odvisni od sadežev in plodov, kajti žuželčje hrane je...
Manj kot mesec dni nas loči od petindvajsetih zimskih olimpijskih iger, ki bodo v Milanu in Cortini d'Ampezzo ter na različnih dodatnih prizoriščih. Odprtje iger bo v petek, 6. februarja, na stadionu San Siro v Milanu, zaključek pa 22. februarja v antični areni v Veroni. Na tokratnih igrah bo sodelovalo preko 2.900 športnic in športnikov iz 90 držav, ki bodo tekmovali v kar šestnajstih panogah. Novost je tekmovanje v turnem smučanju. Tekmovanja bodo potekala v Bormiu v šprintu za moške in ženske ter mešani štafeti. Novosti so tudi v nekaterih obstoječih panogah: v smučarskih skokih bodo ženske prvič tekmovale na veliki skakalnici, v sankanju bomo videli ženski dvosed, v skeletonu tekmovanje mešanih ekip, v alpskem smučanju bo ekipna kombinacija (namesto posamične alpske kombinacije), v smučanju prostega sloga bo tekmovanje v dvojnih grbinah za moške in ženske. Poleg omenjenih bodo tekmovali še v hokeju na ledu (moški in ženski turnir), umetnostnem drsanju (posamično, pari in plesni par...
Marinirana svinjska krača
Zelišča in šalotko nareži zelo na drobno, dodaj muškatni orešček, poper in olje; s tem natri kračo in jo daj čez noč na hladno. Marinirano kračo daj v pekač in nareži kožo na kvadrate. Nato jo posoli, oblij z vročo maščobo in peci v pečici pri 200 °C; ko zarumeni, znižaj temperaturo na 180 °C in peci eno uro do uro in pol. Ko je že skoraj pečena, jo oblij s spenjenim maslom in vinom. Ko je krača pečena, jo vzemi iz pečice in pusti, da počiva 10 do 15 minut, nato jo nareži in postrezi.
V sredo, 17. decembra 2025, smo se na Senovem poslovili od dolgoletne župnijske gospodinje Marice Grilc, ki je v župnišču na Veliki Dolini gospodinjila od 1. avgusta 2023, pred tem pa je v Leskovcu pri Krškem 16 let skrbela za župnika Ludvika Žagarja in krškega župnika prelata Fonzija Grojzdka.
Zadnje slovo je bilo predvsem v znamenju zahvale za vsa njena dobra dela in talente, s katerimi jo je Bog obdaril, ona pa jih je razdajala vsem, ki so prihajali v župnišče in se srečevali z njo.
To so v svojih nagovorih pri pogrebni maši poudarili tudi generalni vikar Peter Kokotec ter predstavnika župnije Leskovec in Velika Dolina, Branka Jenžur in Sandi Šumljaj.
Marica se je rodila 28. marca 1934 v kraju Sokolović Breg blizu Samoborja na Hrvaškem. Bila je tretji od 11 otrok očeta Josipa Run-tasa in mame Albine, r. Sokolović. Živela je težko medvojno in povojno otroštvo in mladost. Zelo zgodaj si je morala s trdim delom sama služiti vsakdanji kruh. Pri svojih petnajstih letih je zaradi težki...
Tradicionalna Ambroževa maša v Stični s čebelarji od blizu in daleč ter sodelovanje z domačim občestvom nas povezuje, ohranja molitveni spomin na rajne člane, ozavešča o pomenu čebel v naravi, obenem pa nas tudi nagiba k hvaležnosti za medene, voščene in druge darove. Avguštin Novak
V nedeljo, 7. decembra 2025, smo se domači in okoliški čebelarji zbrali pred cerkvijo sv. Marka v Markovcih, kjer so nas pričakale stojnice z medom, medenjaki in kuhanim vinom. V uvodu v mašo je župnik prepustil besedo predsedniku društva Jožefu Vrtiču, ki je na kratko opisal življenje svetnika sv. Ambroža. Na koncu maše je župnik Janez Maučec blagoslovil vse pokojne in žive čebelarje in se zahvalil za vse darove. Praznovanje Ambroževega smo sklenili v društvenem čebelnjaku ob dobri malici. Jožef Vrtič
V nedeljo, pred praznikom Brezmadežne, je bilo v viški župnijski cerkvi posebno praznično srečanje za starejše iz naše župnije, najprej pri maši, ki jo je s podeljevanjem zakramenta bolniškega maziljenja vodil viški župnik p. Marjan Čuden. V dvorani Antonovega doma je bila za vse pogostitev, s pridihom domačnosti, ki so jo pripravili sodelavke in sodelavci viške Karitas. Goste je obiskal, vse nagovoril in obdaroval tudi dobri sveti Miklavž s spremstvom. Na začetku je štiri slovenske pesmi zapel železničarski mešani pevski zbor KUD Tine Rožanc iz Ljubljane, ki ga vodi mlada zborovodkinja in violinistka, Vičanka Livija Žagar (na sliki). »Zvezde na nebu gore, upanje svetlo bude.« To so besede iz zadnje pesmi, ki so se uresničile na tem srečanju s starejšimi.
Stanislav Kocjan
Priznam, da sem se obiska Velikonočnega otoka veselil kot majhen otrok. Leta prebiranja o nenavadnih običajih in obredih, občudovanje fotografij na moč nenavadnih, po otoku posejanih kamnitih možicev in številne skrivnosti, ki jih na tem odmaknjenem kosu zemlje sredi ogromnega oceana ne manjka, so burili mojo radovednost in domišljijo.
Puščavski pas na jugozahodu afriške celine postreže z marsičim, tudi s tjulnjem podobnimi morskimi medvedi.