Vir: Družina
sreda, 19. november
V Slivju praznovali sv. Martina s p. dr. Edvardom Kovačem
V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani je bilo v soboto vseslovensko svetoletno srečanje cerkvenih glasbenikov
Vesel sem, da so v župnijo vključene cele družine, da so zvesti in dobri laiki dejavno vključeni v delo župnije in prevzemajo odgovornosti. Vidim, da če imamo zveste in pridne laike vključene v razna opravila in jim zaupamo, nam ostane več časa za duhovno.
Po 26 letih sem vsako leto raje duhovnik. Vidim, da v duhovniškem poklicu postajam manj tehnično zahteven, kako mora biti vse urejeno navzven. Vedno bolj odkrivam, da je pomembno, da sem za ljudi, da jih sprejemam, jih imam rad; da so pristni odnosi pomembnejši od še tako odlično izpeljane pastorale. Z leti od menedžerja vedno bolj postajam oče in vidim, kako me Bog z leti spreminja.
Rad bi tudi dosegel ne samo, da bi enkrat na mesec slavili v cerkvi, ampak bi začeli tudi doma s kratkimi slavilnimi molitvami. To je zame cilj. Tak način molitve odpira srca Bogu in dela spremembe v naših življenjih. Slavilna molitev dejansko daje prostor Svetemu Duhu v življenju tako posameznikov, družin kot skupnosti. Vidim, da je prav preko te moli...
Na nedeljo Kristusa Kralja v župniji Šempeter pri Gorici zaključujejo praznovanje 600. obletnice prve omembe župnije
Izjava verskih skupnosti pred referendumom
Škof Jamnik na Kureščku daroval mašo za spoštovanje svetosti življenja
V dvorcu Lanthieri v Vipavi je bil v petek sklepni del 31. mednarodne likovne kolonije Umetniki za Karitas s slavnostno akademijo Škofijske karitas Koper in odprtjem razstave likovnih del, ki so avgusta pod geslom Vrata upanja nastala na Sinjem vrhu. Zbrane na dogodku, kjer se »srečujeta lepota umetnosti in moč človeške solidarnosti«, so nagovorili predsednik Škofijske karitas Koper Zoran Zornik, župan občine Vipava Anton Lavrenčič, podžupan občine Ajdovščina Matjaž Bajc in dr. Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici, gostiteljice dogodka, ki je v dvorcu Lanthieri potekal pred začetkom Tedna Karitas, ki se bo od 24. do 30. novembra odvijal pod geslom Na poti upanja. Umetniška kolonija in potujoče razstave želijo po eni strani predstaviti sodobne likovne ustvarjalce čim širšemu občinstvu, po drugi strani pa ozaveščati o problemih sodobne družbe. Zbrana sredstva bodo tokrat namenili za pomoč bolnim, umirajočim in njihovim svojcem na območju koprske škofije, saj želijo oznanjati svet...
100 let župnijske cerkve na Kobilju
Slovenski škofje zbrani na plenarnem zasedanju
Na zahvalno nedeljo smo se dopoldne zbrali na Orlovem vrhu ob oskrunjenem domobranskem pokopališču v samem središču Ljubljane. Z molitvijo, branjem Božje besede in litanijami slovenskih mučencev smo počastili njihov spomin. Opoldne je sledila maša za pokojne domobrance v župnijski cerkvi sv. Jakoba. P. Tomaž Mikuš je v nagovoru izpostavil, da je bilo mnogim dolga desetletja prepovedano žalovati, vendar brez žalovanja ni ozdravljenja – ne osebnega ne narodovega. T. M.
Zgodovinski večer »Zven listin časa« v Slovenski Bistrici
Na Sveti Gori škof Štumpf maševal za umrle Madžarske vojake
Simpozij ob 800. obletnici prihoda manjših bratov v Gorico
Škofijski svetoletni shod članov bibličnih skupin in bralcev Božje besede
Udeležba vsakega resničnega humanista in katoličana posebej na bližnjem referendumu o evtanaziji je dolžnost. Z glasom proti dokazuje, da svoje prepričanje in vero spoštuje in izpolnjuje. Svetost življenja je ena največjih vrednot kristjana.
Uradno prikrivanje evtanazije, v smrtovnico bodo kot vzrok smrti vpisali bolezen, ne samomor, dokazuje, da se zavedajo, da je za »samomorom« umor, zato ga prikrivajo. Nihče ga ne bo mogel očitati ali dokazati. Odgovornost hočejo prevaliti na zdravnike, ki niso študirali skrajševanja življenja, ampak njegovo zdravljenje in podaljševanje. Kot bi od gasilcev zahtevali požiganje. Prikrivanje očitno kaže na duhovno povezavo predlagateljev z nacizmom, ki je med prvimi pobijal neozdrav-ljive Slovence iz bolnišnice Novo Celje. Pri nekaterih zagovornikih gre za strah pred smrtjo, pomanjkanje poguma za samomor, h kateremu jih sili zločinska preteklost, drugi odpirajo možnosti umora tistih, ki po njihovem ne bi smeli živeti. V Ljubljani je bila po vojni znan...
Matej Tonin o nekaterih poudarkih svojega dela v Evropskem parlamentu, kjer kot član Nove Slovenije deluje v okviru poslanske skupine Evropske ljudske stranke
Pidžin je zelo poenostavljen jezik, ki nastane ob stiku dveh nesorodnih jezikov in nima maternih govorcev. Večina pidžinov je nastalo ob kolonizacijah, ki so potekale od 16. stoletja dalje, in temeljijo na jeziku kolonizatorjev, kot so španščina, portugalščina, francoščina, angleščina, in na jeziku domačinov ali uvoženih sužnjev. Besedišče je zelo poenostavljeno in obsega le najnujnejše besedje, pregibanje besed (sklanjanje, spreganje) pa se zelo poenostavi. Večina besedišča je prevzeta iz jezika kolonizatorja, slovnične lastnosti pa ohrani jezik kolonizirancev.
Kadar slišimo, da je »stroka proti«, spregledamo, da sta tu pravzaprav dve stroki – klinična psihologija in psihoterapija – z različnimi vlogami, ki se dopolnjujeta. Prva rešuje najtežje klinične primere in diagnostiko, druga dolgotrajno obravnava travme, tesnobo in odnosne stiske. V državi z visoko prevalenco zasvojenosti, depresije in samomorov je dela za oboje več kot dovolj – in dobro urejena psihoterapija je naložba z visoko donosnostjo za celotno
skupnost.
Nikodemovi večeri v Mariboru
Maks Lenart Černelč je letos z največ doseženimi točkami najboljši zlati maturant na Škofijski klasični gimnaziji