Vir: Družina
sreda, 9. april
V soboto, 29. marca, se nas je poln avtobus iz Ljubljane namenil k našim rojakom v Porabje. Potovali smo v organizaciji Rafaelove družbe. Spremljali so nas ravnatelj družbe Lenart Rihar, vodja ekskurzije Anamarija Rajk, etnolog Silvester Gaberšček in nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Po s Slovenci v sedmih vaseh še poseljenem delu Porabja, okrog 5.000 jih je še, nas je vseskozi spremljala Marijana Sukič, nekdanja odgovorna urednica lista Porabje. Ogledali smo si Muzej železne zavese v Števanovcih, se »povzpeli« na Mali Triglav v Andovcih, obiskali razstavo o Slovencih v Porabju v Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru in tamkajšnjo obnovljeno cerkev Marijinega vnebovzetja, se peljali skozi najpremožnejšo slovensko porabsko vas Slovensko ves, se okrepili na Slovenski vzorčni kmetiji, nazadnje pa smo se na Gornjem Seniku v Kuharjevi spominski hiši poklonili dolgoletnemu župniku Janošu Küharju, porabskemu čedermacu, in pomolili v bližnji župnijski cerk...
V juliju se bo k slovenskim misijonarjem na Madagaskarju – Janezu Krmelju, Pedru Opeki, Janiju Mescu in Jožetu Adamiču za pet tednov podalo devet mladih prostovoljcev: dve Lani, Ana Marija, Elizabeta, Pija, Ema, Eva, Jožica in Jure. Tja bodo odšli v sklopu programa POTA Madagaskar 1 2025 v okviru Katoliške mladine. Omenjenim misijonarjem bodo pomagali pri oratorijih za več kot 2.000 otrok in še pri čem drugem. Lana in Pija (na fotografiji) sta se komendskim župljanom predstavili v nedeljo, 30. marca, po jutranji in dopoldanski maši, zbirali pa sta tudi darove za slovenske misijonarje na »rdečem otoku«. Darovalcem sta med drugim ponudili misijonski koledar za letošnje leto. Komendske župljane sta med predstavitvijo prosili, naj molijo, da bo njuno in misijonsko delo drugih prostovoljcev na Madagaskarju blagoslavljal Bog. Na Madagaskarju sta slovenskim misijonarjem iz komendske župnije že pomagali mladi laiški prostovoljki Katja Ravnikar in Lara Kos.
Pasijoni na Slovenskem (4): Tridelna igra z jezuitskim ozadjem
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je izdala in založila knjigo zgodb z območja sedanjih občin Kamnik in Komenda. Naslov Zgodbe so še kako žive ji je dal France Stele, eden od avtorjev. Knjigo je uredil uredniški odbor v sestavi Milena Glušič, Kristina Jamšek (tudi lektorica knjige), Barbara Petrušič in mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Ilustrirala in oblikovala jo je odlična ilustratorka Eva Mlinar, fotografije pa je prispeval Luka Dakskobler. Uvodno besedo z naslovom Pripovedovalska pot za soncem, kakor so v knjigi razvrščene zgodbe od motniškega konca na vzhodnem območju kamniške občine do Nasovč na severozahodnem robu komendske občine, je napisala etnologinja dr. Marija Klobčar, spremno besedo pa Breda Podbrežnik Vukmir. Klobčarjeva je tudi na kratko predstavila vsakega avtorja in njegove zapisane zgodbe: Jožeta Keršiča z zgodbami iz Motnika in z Menine planine, Marinko Mošnik z zgodbami iz Špitaliča in Motnika, Vilka Rifla z zgodbami i...
Izjava o prenosu posmrtnih ostankov
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ves čas svojega delovanja podpira prizadevanja za razreševanje težkih posledic druge svetovne vojne in revolucije na naših tleh. Med drugim si prizadeva tudi za pokop žrtev revolucionarnega nasilja, ki se je razdivjalo med vojno in po njej.
Po prizadevanju prejšnjih vlad je prišlo do izkopa posmrtnih ostankov več kot 3.400 pobitih pod Macesnovo gorico. A teh žrtev Slovenci ne moremo pokopati, kakor nam narekuje osnovno civilizacijsko načelo o svetosti življenja in smrti vsakega človeka. Zdi se, da še nismo sprejeli Antigoninega humanega sporočila in nam še vedno vladajo razni Kreoni in zastrupljajo duhovni prostor s svojo ideologijo.
Edini, ki lahko odločajo o mestu pokopa, so svojci pokojnih in njihovi predstavniki, ne pa občinski ali državni oblastniki.
Namesto da bi sedanja vlada omogočila dostojen pokop po volji svojcev, se je odločila za neke vrste diverzijo: po ukazu ministra za obrambo bo po h...
Nadškof Marjan Turnšek o vprašanju smisla trpljenja nedolžnih in Božje pravičnosti
Svetoletna razstava, ki v umetniškem izrazu 33 slovenskih likovnih umetnikov vabi k premisleku o jubilejni temi upanja, se je te dni iz Maribora preselila v Gorico. Večji del razstave je v 1. nadstropju Galerije ARS, slaba tretjina slik pa je na ogled v dvorani konkatedrale v Novi Gorici, kar na zgovoren način priča o povezanosti in enotnosti teh dveh mest. Ob odprtju razstave je navzoče nagovorila Franka Žgavec, predstavnica Kulturnega centra Lojze Bratuž, razstavo pa strokovno predstavila Bernarda Stenovec. V prvem delu je poudarila vlogo in povednost povezovanja obeh Goric. V nadaljevanju je predstavila različne spektre upanja, ki so jih likovni umetniki izpostavili s svojimi umetniškimi deli ter jih obogatili tudi s svojimi besedili. Duhovnik Bogdan Vidmar je govoril o tem, kako umetnost vpliva na človeka, ko preko nje vstopamo v odnos z globljo stvarnostjo. Nato je Kulturnemu centru Lojze Bratuž podaril repliko solkanske oljenke s Kristusovim monogramom, kar priča o zgodnji n...
Na Teharjah so molili za razumevanje in popravo krivic.
V Poljanah so predstavili knjigo Poljanski rokopis, ki sta jo uredila Matija Ogrin in Andrejka Žejn.
Skupina Možje sv. Jožefa iz župnije Vrhnika je v soboto, 5. aprila, organizirala Moški zajtrk. V prostorih župnijskega vrtca se je zbralo 50 mož in fantov, ki so najprej prisluhnili glasbi in recitalu Petra Peršeta in Milana Kobala.
Maša za mučenca Valentina Oblaka pri frančiškanih na Tromostovju.
Študijski dan Frančiškovih bratov in sester.
Jan Dominik Bogataj o sirskem krščanstvu.
Obešenjaški humor je ena redkih stvari, ki ima pod sedanjo vlado smisel. Sicer podležemo obupu. Vse mine, pa bo tudi to.
Z ustavnim sodnikom ddr. Klemnom Jakličem o vrednostnem temelju ustavnega prava.
Slovenska junaka minule skakalne zime, sestra in brat Nika in Domen Prevc, sta stkala prav posebno vez tudi z domačim župnikom župnije Selca Damjanom Proštom.
Iz raziskave »Ogledalo Slovenije: Pomlad 2025«, ki jo je konec marca med 1036 polnoletnimi anketiranci opravila družba Valicon, sledi, da se je zaupanje v Cerkev in duhovnike v primerjavi s prejšnjo opravljeno raziskavo rahlo dvignilo.
Ljubenske potice so živa kulturna dediščina, po kateri sta župnija in občina Ljubno ob Savinji širše poznana.
Letos na cvetno nedeljo beremo zgodbo o Jezusovem trpljenju in smrti, kot jo pripoveduje evangelist Luka. Njen začetek postavi v »gornjo izbo«, kjer Jezus svoje učence zbere pri tradicionalni pashalni večerji, s katero se Izraelci vsako leto spominjajo izhoda iz egiptovskega suženjstva.
Pri večernem spraševanju vesti si vsake toliko postavim preprosto vprašanje: sem bil danes drugim ljudem spodbuda ali ovira na njihovi poti? Vprašanje deluje kot sito, ki loči zrno od plev. Vedno sem vesel, ko me kdo spodbuja, da dosežem zastavljeni cilj ali da dokončam določeno opravilo.