Vir: Družina
sreda, 29. maj
Ob prazniku Marije Pomočnice je bilo v soboto, 18., in v nedeljo, 19. maja, v župniji Veržej zelo slovesno. V soboto, 18. maja, se je praznovanje Marije Pomočnice začelo v Zavodu Marianum, kjer so se pri maši zbrali verniki župnije Veržej in številni romarji od blizu in daleč. Mašo je daroval duhovnik Robert Smodiš. Po maši je bila procesija z lučkami. Marijin kip so potem iz Marijanišča peš odnesli v župnijsko cerkev svetega Mihaela. Osrednja slovesnost je bila v nedeljo, 19. maja, ko je v Veržej prišel kot romar celjski škof Maksimilijan Matjaž, ki je na dvorišču Zavoda Marianum ob navzočnosti salezijancev in drugih duhovnikov daroval mašo v čast Mariji Pomočnici. »Marija je bila na začetku Cerkve, ali kot je dejal neki duhovni pisatelj, je Bog Marijo pretihotapil v binkoštno dvorano, da apostoli ne bi skoprneli od strahu,« je v nagovoru dejal škof Matjaž. V veri potrebujemo nekoga, da se lahko zatečemo k njemu ... potrebujemo zgled vzgoje ... in vse to je Mati. Čeprav je Marija žena...
Večer slovenskih krščanskih izročil na Brezjah.
V razmislek
Sveti čas
Nagrado desetnica Društva slovenskih pisateljev je letos prejela Nataša Konc Lorenzutti.
Najpomembnejša slovenska knjižnica, zdaj imenovana Narodna in univerzitetna knjižnica, praznuje 250 let.
Kljub stalni skrbi salezijancev je bil prostor po stoletju intenzivnega življenja in dodajanja elementov likovno prenapolnjen. Občutek sakralnosti se je postopoma izgubljal. To stanje smo vzeli kot dejstvo in hkrati izhodišče pri načrtovanju.
Praznovanje stoletnice posvetitve cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku je trajalo kar deset dni.
V sredo, 22. maja, je bila v Mariboru v organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in Inštituta za kanonskopravne vede mednarodna znanstvena pravna konferenca z naslovom Vojna in mir v pravni dimenziji.
Predsednik SŠK in novomeški škof Andrej Saje se je od 20. do 23. maja kot delegat SŠK udeležil 79. plenarnega zasedanja Italijanske škofovske konference (CEI), ki je bilo v Vatikanu.
Teološka fakulteta in društvo Združeni ob Lipi sprave sta v nedeljo, 26. maja, pripravila spominsko slovesnost ob 82. obletnici umora prof. dr. Lamberta Ehrlicha. Zbrali smo se na Streliški ulici, kjer so komunisti 26. maja 1942 umorili prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca Viktorja Rojica. Skupaj z organizatorjem spominske slovesnosti dr. Janezom Juhantom smo tam zmolili, nato pa šli v stolnico, kjer je bila maša. Daroval jo je ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. V nagovoru je poudaril: Odpustimo, toda nikoli ne pozabimo! Namreč kar pogosto slišimo trditev, da zares odpusti le, kdor tudi pozabi. »A dogaja se, da se ravno zaradi močne želje, da bi pozabili, ohranja živ spomin na nekdanjo žalitev ali rano. Nemoč pozabiti spremljajo občutki krivde: človek se čuti krivega za neodpuščanje, ker ne more pozabiti. V Parizu so postavili spomenik Francozom, ki so bili deportirani v nemška koncentracijska taborišča. Nad portalom stoji napis: Odpustimo, toda nikoli ne pozabimo! Mo...
Papež Frančišek na prvem svetovnem dnevu otrok.
V prejšnji Družini smo objavili pismo bralca, ki je (sicer v kontekstu palestinsko-izraelskega dogajanja) zapisal izrazito pozitivno oceno zunanje ministrice Tanje Fajon, in sicer, da si »prizadeva za pravo stvar« in bo upravičeno in zagotovo »nanjo kmalu postal pozoren ves svet«.
Še nekaj (pravniških) pomislekov ob evtanazijskem referendumu.
S. Emanuela Žerdin je polna življenja. Čeprav se pri delu z umirajočimi srečuje z minevanjem, smrt sprejema kot sestavni del življenja.
Kaj nam je lahko v pomoč pri vstopanju v molitev.
Nekateri primeri zlorab, ki so priplavali na medijsko površje.
Pri avdienci z delegacijo Ekumenskega krščanskega sveta iz Hongkonga 22. maja je papež spomnil na misel pravoslavnega škofa Zizioulasa, da bo edinost cerkva nastopila šele o poslednji sodbi in da moramo do takrat skupaj moliti in skupaj delati. Pozval je k opustitvi teoloških prepirov. »Pomembno je, da imamo isti krst, da smo kristjani. Sovražnikov imamo veliko zunaj. Mi smo prijatelji,« je še dejal in počastil pravoslavne koptske mučence v Libiji in anglikanske mučence v Ugandi.
»Nepridipravi (lopovi) so vlomili v cerkev sv. Jurija na Volči. Vzeli niso nič, škodo pa povzročili na gotskih oknih,« je prek družbenega omrežja Facebook sporočil duhovnik Jože Plut, ki je dušni pastir v Župniji Poljane nad Škofjo Loko.
Najbolj je osupljiva neskončna lahkotnost očitanja oziroma iskanja krivca tam, kjer ga ni. Potem, ko je jasno, kdo je bil neprimerno večji krivec, da so bili to izdajalski in pokvarjeni Angleži in zločinski Titovi partizani.