Vir: Družina
sreda, 19. november
Kaj lahko storimo sami?
Izogibajte se pitju alkohola. Gibajte se in ohranjajte zdravo telesno težo. Udeležujte se presejalnega programa Dora. Ni znanih vedenjskih dejavnikov. V razvoju je presejalni program Peter. Izogibajte se kajenju. Izogibajte se uživanju alkohola in procesiranih mesnin. Ohranjajte zdravo telesno težo in se redno udeležujte presejalnega programa Svit. Izogibajte se solarijem in prekomerni izpostavljenosti soncu. Spremembe lahko odkrijete s samopregledovanjem kože. Štirje najpogostejši raki predstavljajo več kot polovico vseh diagnosticiranih rakov pri obeh spolih. Okrog 40 % obolenj in okrog polovico vseh smrti zaradi raka lahko preprečimo sami, z upoštevanjem Evropskega kodeksa proti raku, ki vsebuje 12 strokovno preverjenih priporočil. Več na: https://protiraku.si/12-nasvetov/.
Da rak postaja premagljiva bolezen, je vidno tudi, če pogledamo, za koliko se je število umrlih na prebivalca zmanjšalo med obdobjema 1985–87 in 2020–22. Umrljivost zaradi te bolezni se je v petintridesetih letih, v starostnih skupinah do 65 let, zmanjšala za približno polovico.
Relativno preživetje meri, kolikšen delež bolnikov z rakom preživi prvih pet let od diagnoze v primerjavi s splošno populacijo enake starosti in spola. Od leta 1985 je po podatkih Registra raka Slovenije naraslo s skromnih 25 % pri moških in 40 % pri ženskah na približno 60 % pri obeh spolih. Pri mlajših od 20 let pa je relativno petletno preživetje danes kar 93 %.
Članice medvladne organizacijo OECD vključujejo razvite države s tržnim gospodarstvom in demokratično ureditvijo. Višina plače zdravnikov je izražena v večkratniku povprečne plače v državi. Plače slovenskih splošnih zdravnikov in specialistov so primerljive s povprečjem razvitih držav.
Raziskava je spremljala slovenske zdravnike od 1. januarja 1982 do 31. decembra 2016. Ugotovili so, da je umrljivost zdravnikov kar 50 % manjša od splošne populacije. Od 9.445 zdravnikov, vključenih v opazovanje, jih je v tem času umrlo 856, medtem ko je bila pričakovana umrljivost v starostno in spolno izenačeni populaciji 1712 smrti. V starostnem razponu med 22 in 90 let so v primerjavi s splošno populacijo zdravniki pridobili 5,5 let življenja
Ali res nihče več ne želi delati v zdravstvu?
Ob osamosvojitvi so zdravniki in medicinske sestre, tehniki, bolničarke in babice predstavljali 1,8 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, leta 2024 pa 3,2 %. Število oseb, ki opravljajo te poklice, se je povečalo za skoraj 90 %.
Na uredništvo spletne redakcije je prispelo pismo Katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Univerze v Ljubljani Teološke fakultete, ki ga objavljamo v celoti.
Če bi slovensko zdravstvo merili po pogostosti slogana o javnem dobrem, bi bili prvaki. Ko pa človek zboli, se resnica meri v urah do zdravnika in v dneh do terapije. Tu pademo. Ne zato, ker bi nam manjkali dobri ljudje v belih haljah, temveč zato, ker sistem že leta napaja aparat, namesto da bi aparat služil bolniku. Čakalnica je postala metafora države: vsi čakamo, da nekdo drug opravi naše naloge.
Ko hodimo mimo starih hiš, zaprtih dvorišč ali zaraslih gospodarskih poslopij, se redko vprašamo, kaj se je tam nekoč dogajalo. A včasih nas kak prostor vendarle ustavi. Ne zaradi svoje lepote ali mogočnosti, ampak zaradi nečesa drugega – občutka, da se je tam nekoč živelo s polnimi pljuči. Eden takih prostorov je Koširjev mlin v središču Škofje Loke, danes bolj znan kot Koširjevina. Mlin ob Kamnitem mostu je prvič omenjen že leta 1309 in je stoletja služil kot osrčje vsakdanjega življenja številnih loških družin.
Nebeški Oče,
hvala za dragoceni dar življenja.
Pomagaj nam ceniti in zaščititi
ta dar tudi sredi strahu,
bolečine in trpljenja.
Daj nam ljubezen do vseh,
zlasti najbolj ranljivih,
in pomagaj nam pričevati
za resnico, da je vsako življenje
vredno življenja.
Daj nam ponižnost,
da bomo sprejeli pomoč,
ko jo bomo potrebovali,
in uči nas biti usmiljeni do vseh.
Po naših besedah in dejanjih
naj se drugi srečajo
z iztegnjenimi rokami
tvojega usmiljenja.
Ameriška škofovska konferenca (USCCB)
V kazenskem zakoniku 120. člena piše, da je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje in se ga kaznuje z zaporom. Kakšna pa je kazen za takšno dejanje v Cerkvi? In še vprašanje, kakšno odgovornost ima kristjan, če bi podprl zakon, ki bi to omogočil? Za kako velik osebni greh gre tukaj? Marjana
Ko pravo sreča človeško ranljivost, besede postanejo pretesne. Ko se odločanje o življenju dotakne njegovega konca, ko razum gleda v obraz neizbežnemu, pravo ni več le skupek členov in pravil. Postane preizkus človečnosti in ogledalo naše duše in družbe.
V teh trenutkih ne gre za ideologijo, temveč za zrelost. Za sposobnost priznati, da svoboda ni le pravica odločati o sebi, ampak tudi dolžnost razumeti trpljenje drugega. Pravo, ki se dotakne življenja in smrti, ne govori le o zakonih, temveč o tem, koliko ljubezni, spoštovanja in poguma je v nas, ko se soočimo z bolečino drugega.
»Nosíte bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo« (Gal 6,2).
Vsaka odločitev o življenju in smrti razkriva več o družbi kot o posamezniku. Zakonodaja, ki posega v ta prostor, ni le skupek pravil, temveč odraz, kako globoko razumemo svetost življenja in človeškega dostojanstva.
Ko človek obmolkne pred svojo bolečino, ko besede izgubijo moč, ostane sam z vprašanjem smisla. Takrat prav...
Občina Lukovica, ki sega na zahodu skoraj do Domžal, na vzhodu pa do Trojan, ima v grbu rokovnjača. Ti vojaški ubežniki in razbojniki so se v 18. in 19. stoletju zadrževali tudi na območju Črnega grabna, po katerem gre danes štajerska avtocesta. »Ozka dolina je to, gosto zarastene gore dvigajo se na desni in levi,« piše v romanu Rokovnjači, ki sta ga napisala Jurčič in Kersnik. Po hribih okrog Črnega grabna pelje 55 kilometrov dolga Rokovnjaška planinska pot. Najvišja točka na njej in v občini Lukovica je 957 metrov visoki Špilk.
Na Špilk se lahko odpravimo iz Blagovice ali s Trojan. To gručasto naselje v severnem delu Posavskega hribovja, ki je imelo v začetku letošnjega leta 135 prebivalcev, stoji tik pod prelazom Učak (609 m), kjer se cesta iz Črnega grabna prevali proti Savinjski dolini. Tu je v rimski dobi stala trgovska in prometna postojanka Atrans. V zgodovini tega območja ima pomembno mesto tudi leto 1809. »Na tem kraju je 19. junija 1809 pod orožjem 30 upornikov padlo 6 Napo...
Gratinirane porove palačinke
Sestavine za 4 osebe
Zmes za palačinke
7–8 zvrhanih žlic bele moke
2 jajci
pol žličke soli
3 dl vode
olje (za peko)
Nadev
1 kg pora
2 žlici olja
½ kg skute
2 dl kisle smetane
1 jajce
pol žličke soli
Preliv
1 jajce
1 dl kisle smetane
¼ žličke soli
Iz sestavin naredimo maso za palačinke in jo pustimo, da vsaj 10 minut počiva.
Medtem pripravimo nadev: Por dobro operemo, narežemo na tanke rezine, potresemo s pol žličke soli, premešamo in ga pokritega dušimo, da ovene in se nekoliko zmehča. Vmes nekajkrat pomešamo. K poru dodamo skuto, primešamo jajce, kislo smetano in dobro premešamo.
Spečemo palačinke, jih namažemo z nadevom in zvijemo. Palačinke polagamo v pekač drugo zraven druge. Pekač položimo v pečico, ki je ogreta na 200 °C in pečemo. Medtem pripravimo preliv: jajce stepemo s kislo smetano in soljo. Po 10 minutah, ko so palačinke že dovolj vroče, jih prelijemo s prelivom in pečemo, da preliv blago porjavi.
Pri krmljenju ptic so lahko mačke velika težava. Veliko ptic na enem mestu jih ne pusti brezbrižne, zato se v nekaterih primerih, ko mačke redno zalezujejo pernate goste, lahko vprašamo, ali bomo pticam sploh še ponujali hrano. Kadar je mačka uspešna, vse naše dobro delo izzveni, zato je bolje, da takrat s krmljenjem zares prenehamo ali najdemo način, da mačke odvrnemo od mesta hranjenja ptic. Zadnje čase se s tem resneje ukvarjam, dosegel pa sem tudi nekaj uspehov pri odvračanju plenilcev na štirih nogah. Krmilnico pred hišo, ki je bila na stebru, je zamenjala viseča, ki visi pred oknom dnevne sobe na letvi, pritrjeni na balkon. Večje krmišče, ki sem ga postavil na gozdnem robu, pa vsebuje več visečih krmilnih enot. Glavno krmilno korito s sončničnimi semeni je v sredini, kar se na sliki dobro vidi. Visi na štirih verigah, kar pomeni, da se zaguga že, če prileti nanj večja ptica. Ko se je maček prvič pognal nanj, je korito zanihalo, izgubil je oprijem in padel na tla. To se je ponovil...
Pater Simon Ašič, eden najbolj znanih slovenskih zeliščarjev, je pri mnogih težavah priporočal naravne pripravke iz zdravilnih rastlin. Za čiščenje telesa, podporo imunskemu sistemu in splošno krepitev organizma je svetoval uporabo čaja ali tinkture KRRT – zeliščnega pripravka, poimenovanega po začetnicah štirih ključnih rastlin: kopriva, regrat, rman in trpotec.
S preprosto ljudsko modrostjo je dejal: »Kdor pije krt, ne bo šel kmalu v krtovo deželo.« S tem je poudaril pomen preventivne skrbi za zdravje s pomočjo narave.
Zdravilne rastline v KRRT delujejo celostno. Kopriva, bogata z železom, krepi kri in podpira delovanje sečil. Regrat spodbuja jetra in ledvice, pospešuje izločanje žolča ter razstruplja. Rman ureja prebavo, blaži vnetja in težave z jetri. Trpotec pomirja suh kašelj ter vnetja dihal.
Z rednim uživanjem čaja ali kapljic KRRT podpiramo naravne razstrupljevalne poti telesa preko prebavil, sečil, pljuč in kože. Ko so ti sistemi preobremenjeni, začne pešati tudi imunski s...
Ocvrt sojin tofu in bučke v omaki
Bučki operemo, jima odrežemo zgornji in spodnji del in narežemo najprej na rezine, nato pa na manjše kockice. Čebulo očistimo in sesekljamo ter popražimo na 3 žlicah olja. Ko začne rumeneti, ji dodamo na kocke narezani bučki, osolimo s pol žličke soli, prilijemo 1 dl vode in pokrito dušimo. Ko se nekoliko zmehčajo, dodamo muškatni orešek, baziliko in malo popra. Premešamo, pokrijemo in pustimo na ugasnjeni plošči (da ostanejo tople).
Sojin tofu narežemo na ½ cm debele rezine. Te najprej namažemo z mešanico (2 žlici olja, ½ žličke soli, poper, žlička majarona). Nato jih povaljamo v moki, jajcih in drobtinah ter ocvremo. Če nam na koncu ostane še kaj stepenih jajc, jih vlijemo v vroče olje in porabimo za okrasitev krožnikov. Bučke nadevamo v manjše posodice in jih postrežemo na krožnikih skupaj z ocvrtim tofujem.
Namig: Tofu je primerna jed za ljudi z mlečno dieto. Če nimamo diete, lahko namesto tofuja uporabimo sir za žar. V tem primeru v mešanico, s...
Od 27. do 29. oktobra smo iz župnije Krka poromali v Rim. V zgod-njih jutranjih urah smo z dvema avtobusoma krenili proti večnemu mestu. Ob letošnjem jubilejnem letu je to romanje organiziral župnik Dejan Pavlin z agencijo Trud. Z nami sta potovala vodnika Marija in David, ki sta nam v teh dneh povedala veliko o zgodovini, krajih in ljudeh, kamor smo romali. Za duhovno vodstvo sta poskrbela župnik Pavlin in Janez Meglen. Obiskali smo Kalistove katakombe, baziliko sv. Pavla zunaj obzidja, baziliko sv. Janeza v Lateranu, baziliko Marije Snežne, rimske znamenitosti in zadnji dan Vatikan, kjer smo se udeležili sprejema pri svetem očetu in si ogledali trg in baziliko sv. Petra. Imeli smo se tudi priložnost srečati z veleposlanikom Francem Butom. V teh dneh smo vstopili kar skozi štiri sveta vrata in se domov vrnili duhovno obogateni in z lepimi spomini. I. S.
V torek, 4. novembra, je bil v Arupejevi dvorani pri sv. Jožefu pogovor o novi knjigi p. dr. Ivana Platovnjaka, ki s pričevanji mnogih odstira čas hude bolezni in umiranja. Vodila ga je dr. Maja Ebert Moltara, onkologinja in vodja paliativne oskrbe. Z vprašanji je dajala poudarek predvsem zgodbam spremljanja težko bolnih in umirajočih, kakšno vrednost imajo in da je življenje vrednota in človek dostojanstven tudi v bolezni. Avtor knjige je zelo nazorno, z izkušnjami pričevalcev in z lastnimi dognanji ob spremljanju žalujočih ponazoril čas bolezni in umiranja. Dotaknila sta se tudi teme, kako težko bo žalovanje po nasilni prekinitvi življenja. Knjiga prinaša tudi duhovno dimenzijo poslavljanja, umiranja in žalovanja. Namenjena je obolelim, njihovim svojcem, negovalcem, zdravstve-nemu osebju, predvsem tem v domovih za starostnike, pastorali. Vsak bo v njej našel kaj koristnega, ker nihče od nas ni izvzet iz trpljenja.
Anica Horvat
V četrtek, 23. oktobra, sta Spominčica – Alzheimer Slovenija in Slovensko združenje za pomoč pri demenci občine Razkrižje organizirala družabni dogodek s pogovorom »Kako vzdrževati možgane v starosti«. Zunanja strokovna sodelavca Spominčice, upokojena specialistka psihiatrije in nevrologije Vida Drame Orožim in specialist družinske medicine Božidar Voljč, sta govorila o tem, kako ravnati z osebami z demenco, še posebej pa, kako preventivno ravnati, da do nje ne pride. Podelila sta tudi štiri certifikate organizacijam, ki so največ v stiku s takimi osebami. Certifikat je prejela tudi župnija Razkrižje, v njenem imenu ga je prevzel župnik Franc Režonja.
T. H.