Vir: Družina
sreda, 4. marec
Koroški duhovnik Janko Krištof je v Kosovelovem letu pripravil recital njegove poezije
Neki brat v naselbini Sketis je storil greh. Sklicali so zbor in poslali po očeta Mojzesa. Ta pa ni hotel priti. Zato je duhovnik poslal ponj z naročilom: »Pridi, kajti ljudstvo te pričakuje!« Torej je vstal in šel. Vzel pa je preluknjano košaro, jo napolnil s peskom in si jo oprtal. Bratje so mu šli naproti in mu rekli: »Kaj je to, oče?« Starec je rekel: »Moji grehi iztekajo za mojim hrbtom in jih ne vidim; danes pa sem prišel sodit tuje grehe.« Ko so to slišali, niso bratu nič več očitali, ampak so mu vse odpustili. (Mojzes, 2)
Grehi drugih so nam očitno bolj pred očmi kot naši lastni. Hitro jih opazimo, zelo nas jezijo in ponavadi vodijo v obsojanje ... Zato je na mestu starodavna prošnja sv. Efrema Sirskega: »Gospod, stori, da spoznam svoje grehe in ne sodim svojega bližnjega!« p. Janez Poljanšek
Urška Marhl, iskalka resnice in pričevalka o Božji ljubezni, o spreobrnjenju – iz prve roke
Andrej Šter, malteški vitez, upokojenec, nekdanji dolgoletni vodja konzularnega sektorja na zunanjem ministrstvu
Člani slovenskega namestništva Vitezov Božjega groba v Jeruzalemu so imeli od 20. do 22. februarja duhovne vaje v Strunjanu z naslovom Duh veje, kjer hoče. Začele so se z mašo in križevim potom v strunjanski cerkvi, kjer so se dame in vitezi priporočili strunjanski Mariji. Duhovni vodja je bil upokojeni koprski škof dr. Jurij Bizjak, ki je udeležence skozi razmišljanja in pogovore popeljal v globine pomena darov in sadov Svetega Duha. Duhovne vaje so za dame in viteze Božjega groba pomembni »vogelni kamen« v njihovem duhovnem zorenju pa tudi pri utrjevanju medsebojne bratske povezanosti. Duhovne vaje so sklenili s svečano nedeljsko mašo v strunjanski župnijski cerkvi, saj je škof Jurij praznoval rojstni dan. Ob tej priložnosti so se mu farani zahvalili, da je izbral Strunjan za svoj dom. »V tem izjemnem možu vidimo Božji dar in se skupaj z njim učimo, k čemur nas spodbuja njegovo škofovsko geslo Pogum vse ljudstvo v deželi,« je povedal župnik Bojan Ravbar, ki je tudi sam pred dnevi pra...
Na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani so slovesno podelili diplome in priznanja
Odmik za moške v Kančevcih
Ustvarjanje prizorov iz Matejevega pasijona
Založba Družina je v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavila knjigo Naši temelji in okviri
Letos je čas predvolilne kampanje nenavadno dolg. Seveda je uradna vedno enaka, pa vendarle se zdi, da smo že pred njenim začetkom dobivali toliko informacij, da smo se tisti, ki dogajanje spremljamo bolj intenzivno, s politiko kar preveč zasitili. Spričo dogajanja in dejanj v iztekajočem se mandatu aktualne vlade ter sporočil, s katerimi nas nagovarjajo stranke, si posameznik hitro lahko ustvari mnenje, da je vse brez zveze in je povsem vseeno, kdo nas vodi. Sprenevedanja, pohlep, plenjenje, nerealne obljube, izključevanje in brezobzirno laganje je namreč postalo kot samo še en normalen dan v pisarni. Kljub očitnim znakom si človek težko prizna, da smo v takem stanju, kar nas povsem naravno sili v precejšnjo politično apatijo.
A do takega vzdušja ni prišlo, ker bi bilo to neizbežna evolucija družbenih sistemov, ker bi bila politika naravno nagnjena k odklonom in patologijam. Tako vzdušje se rojeva prav iz apatije, iz ravnodušnosti, iz tega, da je ljudem preprosto vseeno. Ker jim je v...
Civilnodružbena pričakovanja in priporočila v času predvolilne kampanje
Z Madagaskarja se nam je znova oglasil bogoslovec Mark Anton Ramšak iz župnije Sveti Pavel – Prebold, ki je za deset mesecev odšel na služenje v misijon Ampitafa pri slovenskem misijonarju Janezu Krmelju. Medtem ko je bil Krmelj na obisku v Sloveniji, je Ramšak obiskal Matango, kjer deluje malgaški red sester CIM (Coeur immaculé de Marie), po-svečenih brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Matango so sicer od leta 1973 gradili slovenski misijonarji, med njimi Janko Slabe, Janez Krmelj, Janez Mesec in Izidor Grošelj.
Srečanja z učenci in družinami
Sestre v Matangi vodijo vrtec, osnovno šolo in nižjo gimnazijo, poleg tega skrbijo za ambulanto ter pomagajo pri župnijski pastorali. Ramšak je obiskal vse razrede, se predstavil učencem ter z njimi spregovoril o poklicanosti tako v duhovništvo in redovništvo kot tudi v družinsko življenje, ki je po njegovih besedah prav tako pot svetosti.
Posebno doživetje so bili obiski v vrtcu. Sprva zadržani otroci so se hitro sprostili in ga zasuli z vprašanji...
Klub koroških Slovencev, v Ljubljani mu predseduje Janez Stergar, vsako leto organizira Koroške kulturne dneve, ki so se v četrt stoletja tako v Ljubljani kot v Mariboru razvili v osrednji vsakoletni revialni prikaz pestrosti in kakovosti slovenskega kulturnega (po)ustvarjanja na avstrijskem Koroškem
Verjetno se je že vsakemu izmed nas zgodilo, da nam je kdo povedal resnico, ki je nismo želeli slišati. Resnico o nas samih. Takrat nas je malo zabolelo. Bilo nas je sram. Najraje bi se umaknili ali celo nekam skrili. A pogosto prav takšna beseda sproži premislek in nam pomaga, da se nekaj v nas spremeni.
Tudi v današnjem evangeliju Jezus izreče ženi pri vodnjaku zelo težke besede: »Pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož.« Ko to slišimo, takoj pomislimo, da ji Jezus očita njeno preteklost. Vidimo ženo z zapletenim življenjem in mislimo, da jo razkrinka.
Toda Jezus govori še o nečem večjem. Ta žena prihaja iz ljudstva, ki je imelo zapleteno versko zgodovino. Po osvojitvi so v njihovo deželo prišli tujci s svojimi bogovi. Ljudje so jih začeli častiti. Kasneje so sicer začeli častiti tudi pravega Boga, vendar starih malikov niso opustili. Njihovo srce je bilo razdeljeno.
Ti bogovi, ki jih je bilo sedem (pet je bilo moških), so se imenovali Baali, kar pomeni gospodarji ali...
Jezusova spremenitev na gori napoveduje luč velike noči, dogodek smrti in vstajanja, teme in nove luči, ki jo Kristus izžareva na vsa telesa, ki jih je prebičalo nasilje, na telesa, ki jih je križala bolečina, na telesa, zapuščena v bedi. Medtem ko zlo naše telo spremeni v menjalno blago ali anonimno maso, to isto telo sije z Božjo slavo. Odrešenik preobrazi rane zgodovine, ko razsvetli naš um in naše srce. Njegovo razodetje je presenečenje odrešenja! Nas to očara? Ali Božje obličje najde v nas občudujoč in ljubeč pogled?
Na obup ateizma Oče odgovarja z darom Sina Odrešenika. Iz agnostične samote nas Sveti Duh odrešuje tako, da nam podarja večno občestvo življenja in milosti. Naši šibki veri prinaša oznanilo prihodnjega vstajenja. To so učenci videli v Kristusovem sijaju, za razumevanje tega pa je potreben čas (prim. Mt 17,9). Čas tišine za poslušanje Besede, čas spreobrnjenja, da bi okušali Gospodovo družbo.
Papež Leon XIV., 1. marca, ob molitvi angelovega češčenja
Blaženi Rutilio Grande Garcia, redovnik, mučenec
»Znal je biti svetovalec, razumevajoč in prijazen tovariš, hkrati pa odločen in resen v vsem, kar se je nanašalo na krščansko življenje in odgovorno opravljanje duhovniške službe. Kmečko prebivalstvo je v njem našlo tesnega, predanega in ljubečega duhovnika.«
»Njegova predanost molitvi in biti blizu ubogemu in ponižnemu Jezusu, k čemur so poklicani vsi jezuiti, je postala zgled, po katerem se lahko vsi zgledujemo.« /sobratje o njem/
3. postna nedeljaPrvo berilo: Žejno ljudstvo v puščavi prosi vode, 2 Mz 17,3–7; Ps 95;drugo berilo: Božja ljubezen, izlita v naša srca po Svetem Duhu, Rim 5,1–2.5–8
Bonhoefferjev opomin današnjemu svetu – ob 120. obletnici rojstva nemškega teologa
ARGENTINA Nadškofija Corrientes je 26. februarja razglasila za neveljavno »zakonsko zvezo«, sklenjeno 28. januarja v župniji Naše Gospe iz Pompejev med dvema transspolnima aktivistoma. Sporočila je, da je bil zakrament podeljen brez izpolnjenih bistvenih kanoničnih pogojev, kar »izkrivlja globok pomen zakramenta in povzroča zmedo med verniki«. Nadškof José Adolfo Larregain je odredil kanonično preiskavo. Nadškofija je poudarila, da je zakon po nauku Cerkve trajna zaveza med enim moškim in eno žensko po biološkem spolu.
ŠPANIJA Karitas Španije je 26. februarja sporočila, da je njena socialna zadruga »Moda re-« v letu 2025 zbrala 50,9 milijona kg rabljenih oblačil ter tako postala vodilni upravljavec tekstilnih odpadkov v državi. S 9.172 zabojniki in 191 trgovinami z rabljenimi oblačili je projekt združil skrb za okolje in človeka. Moda re- zaposluje 1.634 delavcev, med njimi 932 ranljivih oseb, ki so dobile priložnost za usposabljanje. Kot poudarjajo, »oblačila niso odpadek, temveč orodje družbene preobrazbe«.