Vir: Družina
četrtek, 24. september
Srečanje Mednarodnega vojaškega apostolata
Papeževe avdience ob sredah so nekaj veličastnega. Ob množici ljudi z vsega sveta, brezhibni organizaciji, velikem navdušenju se nam ob srečanju s svetim očetom tako zavrti v glavi, da pogosto preslišimo temeljni namen tega dogodka: opozorilo in poduk navzočim in svetu.
Koliko -izmov je že propadlo v zgodovini, Cerkev pa kljub pomanjkljivostim vernikov še vedno obstaja. Ker vztraja v ljubezni in odgovornosti do bližnjega. Zaradi čedalje večje razklanosti in razslojenosti svetovnega prebivalstva na eni strani in strahotnega tehničnega napredka na drugi je bolj potrebna kot kdajkoli. Tehnika nam omogoča, da poslušamo svetega očeta neposredno. Izkoristimo modrost pri izviru! Kristjani se moramo stalno in temeljito izobraževati, sicer sami spodkopavamo svojo vero. Vztrajanje pri vedenju iz otroštva je povzročilo več škode kot najhujša protiverska propaganda. Ignorirati možnosti, ki nam jih ponujajo verski mediji, so primer napuha. Poglabljanje vere je nujno kot molitev.
Sveti oče Leon XI...
Posvet zavoda Katedrala svobode ob zbornikih Soglasje za zgodovinski trenutek
Minister za obrambo Valentin Hajdinjak je 18. septembra podpisal pravilnik, ki na podlagi majske novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev določa pogoje za pieteten prenos in pokop posmrtnih ostankov vseh še nepokopanih slovenskih in tujih žrtev vojn in revolucije na pokopališču Žale v Ljubljani, uporabljal pa se bo tudi za prenos in pokop posmrtnih ostankov naknadno ekshumiranih žrtev. Ali se bližamo rešitvi za pokop tudi 3.450 žrtev, oktobra 2022 izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico (na fotografiji)?
Potem ko je vlada junija znova ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve in za v. d. direktorja imenovala dr. Jožeta Dežmana, je minuli teden v svet zavoda imenovala svoje predstavnike. To so obramboslovec in politolog Jelko Kacin, poznavalec vojaške zgodovine dr. Tomaž Kladnik, zgodovinar in novinar dr. Jože Možina, poznavalec političnega in gospodarskega ozadja osamosvojitvenih procesov Igor Omerza, novinarka in poznavalka procesov slovenske demokratizacije in osamosvojitve dr. Rosvita Pesek ter dolgoletna direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.
Park vojaške zgodovine obeležuje 20-letnico delovanja. Od leta 2006, ko je bil v opuščenem kompleksu nekdanje vojašnice v Pivki odprt prvi paviljon s tankovsko-artilerijsko zbirko, do danes se je razvil v obsežen muzejski kompleks z bogato vojaškozgodovinsko zbirko. 16. septembra, na predvečer obletnice odprtja prvega muzejskega paviljona, so jubilej praznovali s koncertom v Krpanovem domu v Pivki. Direktor Janko Boštjančič je ob tem izrazil veselje in ponos nad doslej prehojeno potjo ter se zahvalil vsem zaslužnim za soustvarjanje skupne zgodbe.
Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević se je 16. septembra skupaj z državnim sekretarjem dr. Vinkom Gorenakom srečal s predstavniki Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci, ki jo vodi škof dr. Anton Jamnik. Na srečanju so spregovorili o aktualnih vprašanjih na področju vzgoje in izobraževanja ter pomenu avtonomije in raznolikosti v šolskem prostoru. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov in predstavitvi odprtih vprašanj na področju vzgoje in iz- obraževanja.
Knjiga Ker ljubezen ne pozablja in oktobrsko romanje v Rim, sadova pobude 30 svetih maš za mučence med Slovenci
Kdor ne pozna Svetega pisma, ne pozna tudi, kaj je Božja moč in njegova modrost: nepoznavanje Svetega pisma je nepoznavanje Kristusa.
sv. Hieronim
Roman Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega Bratje Karamazovi so nekateri imenovali »najveličastnejši roman, kar jih je bilo kdaj napisanih«. Pred nas postavi tri zelo različne brate. Dmitrij je človek strasti in nagona. Ivan človek razuma, dvoma in upora proti Bogu. Aljoša pa samostanski novinec, človek vere in hrepenenja po Bogu. Skoraj bi lahko rekli, da je Dostojevski v treh bratih pokazal tri glasove, ki živijo v človeku: glas strasti, glas razuma in glas vere. Morda so prav zato Bratje Karamazovi tako veliki. Ne beremo samo zgodbe neke ruske družine. Beremo zgodbo o sebi. Tudi v nas je nekaj Dmitrija, Ivana in Aljoše. Enkrat nas vlečejo strasti, drugič razum zahteva odgovore, tretjič se v nas prebudi žeja po Bogu. Tudi naš odnos do Boga ni vedno enoten: nekaj rečemo, nekaj drugega storimo. Prav razpoko med tem, kar govorimo, želimo in nazadnje storimo, danes razkrije Jezus.
Oče prvemu sinu reče: »Sin, pojdi danes delat v vinograd!« Ta odgovori: »Nočem.« Toda premisli si in gre. Dru...
»Človeška žalitev povzroči srcu stisko, za tistega, ki jo prenese, pa postane izvor čistosti« (sv. Marko Asket, O duhovni postavi, 49).
Za tistega, ki seveda žalitev prenese v miru, ki v svojem srcu ne goji misli zamere (tj. spomina na prizadejano zlo), maščevanja, povračilnih ukrepov in podobnega. Vse, kar se nam zgodi, je za naše dobro, so govorili stari. Če le znamo videti stvari v luči Božje previdnosti. Po žalitvi se je dobro zahvaliti za tistega, ki nam je storil krivico, potem pa se obrniti k Bogu s prošnjo, naj nam razodene, kaj nas s pomočjo žalitve želi naučiti, kako se nam želi razodeti, česa nas hoče očistiti. Sv. Marko namreč pravi, da za nas žalitev lahko postane izvor čistosti. Naše srce bo zasijalo. Bog ve, koliko žalitev sta prenesla v življenju … Janez Poljanšek
Veš, da se vsak trening začne z ogrevanjem? Najbrž je marsikateri med vami športnik in verjamem, da mu ogrevanje ni najljubši del treninga.
Predsednik vlade Janez Janša, ki se te dni udeležuje razprave svetovnih voditeljev na Generalni skupščini ZN v New Yorku, je v pogovoru za ameriško televizijo Newsmax dejal, da je predsednik Donalda Trumpa povabil na obisk v Slovenijo, ta pa naj bi mu obljubil, da bo prišel.
Petek popoldne je in otroci pospravljajo svojo sobo. Najstarejša, Frida, mlajša dva ves čas priganja. Mala Lili precej vestno sledi njenim navodilom, Jure pa bi raje počel karkoli drugega kot zlagal na svoja mesta vse, kar je razsuto po tleh.
Jezus je učencem spet spregovoril v prilikah.
»Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. Poslal je svoje služabnike, da skličejo povabljene na svatbo, vendar ti niso hoteli priti. Znova je poslal druge služabnike, rekoč: ›Povejte povabljenim: Glejte, vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‹ Ti pa se niso zmenili, temveč so eni odšli na svojo njivo, drugi po svoji kupčiji. Ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih sramotili in pobili. Kralj se je tedaj razjezil in poslal svojo vojsko, da so pobili tiste morilce.
Nato je rekel svojim služabnikom: ›Svatba je pripravljena, toda povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na križišča in povabite na svatbo, kogar koli najdete.‹ Služabniki so odšli na poti in zbrali vse, ki so jih našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je kralj prišel pogledat goste, je opazil tam človeka, ki ni imel oblečene svatovske obleke. Dejal mu je: ›Prijatelj, kako si prišel sem, ko nimaš svato...
Nagovor predsednika vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč na septembrskem srečanju z vodstvom Mestne občine Ljubljana s pozivom k sodelovanju pri skupni izbiri pokopnega mesta na pokopališču Žale za posmrtne ostanke žrtev, izkopanih in prikritih grobišč.
V nedeljo, 20. septembra, pri deseti sveti maši so se v župnijski cerkvi Žalostne Matere Božje zbrali tudi zakonski jubilanti župnije Leskovec pri Krškem. Letos je svojo obletnico poroke praznovalo dvanajst zakonskih parov. Med njimi sta bila najmlajša jubilanta, ki sta obeležila 10 let zakonske poti, in najstarejši par, ki letos praznuje častitljivih 65 let skupnega življenja.
V Stično sem letos prišla predvsem službeno, z mislimi pri kljukicah, ki jih moram do konca dneva narediti. Vedela sem, da bo lepo, veselila sem se svete maše in večernega koncerta, nisem pa pričakovala, da bom sredi večtisočglave množice mladih obstala s solzami v očeh.
Izdelave osnutka kot tudi samega spomenika blaženega škofa A. M. Slomška sem se lotil z izjemnim spoštovanjem in resnostjo. Slomška so ljudje v krajih, od koder izhajam, pa tudi drugod, že dolgo časa imeli za svetnika.
sreda, 23. september
Slomšek potrjuje, da je mogoče živeti svetost tudi na pristno slovenski način.