Vir: Družina
četrtek, 26. februar
Na Mirenskem Gradu med 26. februarjem in 1. marcem prirejajo duhovne vaje pod vodstvom mednarodne krščanske organizacije Ministries of Pastoral Care (MPC). Pri prirediteljih smo se pozanimali, zakaj so se odločili za sodelovanje z omenjeno organizacijo.
Papež Leon XIV. redno odgovarja na pisma bralcev v vatikanski reviji Trg sv. Petra – omenjena rubrika je med Italijani podobno priljubljena kot razdelek »Škofje vam odgovarjajo« v tedniku Družina.
23. februarja 2026 so v Mestni hiši v Ljubljani odprli razstavo Pregon koroških Slovenk in Slovencev, ki jo je pripravila zgodovinarka na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu Brigitte Entner.
sreda, 25. februar
26. februarja goduje sveti Aleksander, ki je kot škof vodil aleksandrijsko Cerkev med letoma 312 in 328. Vsak dan znova se mu priporoča župnik Branko Potočnik, ki se je sprva izučil in delal kot stavbni klepar ali po domače »špenglar«.
V torek, 24. februarja, smo v Winebar Šuklje izvedli prvega v novem ciklu pogovornih večerov ob knjigah založbe Družina z naslovom Poper: ostro o aktualnih dogodkih. Na inavguracijskem dogodku smo gostili slovenskega glasbenika, pisatelja, televizijskega voditelja in satirika Jureta Godlerja. Za izhodišče pogovora, ki ga je povezoval odgovorni urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal, smo izbrali knjigo Rogerja Scrutona Kultura šteje.
Slovenska karitas tudi letos odpira vsakoletno postno akcijo »Ne pozabimo«, ki letos poteka že devetnajsto leto. Namenjena je pomoči najranljivejšim družinam, otrokom in starejšim v jugovzhodni Evropi.
Sveti Duh, večna Modrost,
ti vse čudovito urejaš in vodiš.
Prosimo te, vodi nas, da bomo na volitvah
izvolili sposobne in modre voditelje države,
ki bodo resnično delovali za skupno dobro.
Podpri vse volivce,
da se volitev odgovorno udeležijo
in oddajo svoj glas za tiste,
ki se zavzemajo za pravičnost in življenje,
za dobrobit družin in otrok, bolnih in slabotnih;
ki jim je resnično mar za zdravo okolje,
duhovno dobrobit ljudi in versko svobodo.
Navdihuj nas, da izvolimo ljudi, ki bodo
dostojno predstavljali našo državo v svetu.
Naj vsi skupaj gradimo
Božje kraljestvo na zemlji,
ki je kraljestvo miru, pravičnosti
in ljubezni. Amen.
Marija, Pomočnica kristjanov,
prosi za nas!
Spoštovani, iz evangelijev izvemo, da je sveta družina po odhodu treh modrih bežala v Egipt ter tam ostala do Herodove smrti. Od kod so potem dete Jezusa prinesli darovat v jeruzalemski tempelj 40. dan po rojstvu in kako so se po opravljenem običaju vrnili v svoje mesto Nazaret? Prosim torej za redosled dogodkov ob Jezusovem rojstvu. Že vnaprej Bog povrni! Marinka
Pred dnevi sem si na TV Slovenija ogledal dober film. Povsem me je sesul. V najboljšem možnem smislu. Kot bi nekdo s čarobno paličico odčaral trdost mojega vratu (prim. Neh 9,16), pristavil dlan med krake utrujene vetrnice mojega nenehnega razmišljanja (prim. Prd 1,6), mi brez upora iz rok pobral kamne, s katerimi se bijem dneve in noči (prim. Mr 5,5). Nekaj se je zlomilo. Vse okrog sebe, predmete, razdalje, prostor, pa zvok … sem uzrl v povsem novi luči. Vse je bilo nekako osvobojeno, drugačno, neskončno manj grozeče.
Ko sem iskal besedo, s katero bi poimenoval to »sesutje«, sem pomislil, da je bržčas šlo za zlom moje osebne »ideološkosti«. Za to, da sem se prebil z območja idej, predstav in pripovedi v – resničnost. Gre za razorožujoči vzdih: »Oh, nič ni tako, kot sem mislil, da je …« Pa ne zato, ker bi imel tako zmotne predstave, ampak zato, ker … »sploh ne gre za to«.
Ideološkost (v negativnem pomenu besede) razumem kot to, da opis oziroma idejo o nečem že razumemo kot to stvar s...
Na ameriškem Divjem zahodu so se prepletle usode indijanskih bojevnikov, kavbojev, kockarjev, revolverašev, izobčencev, zlatokopov, šerifov, lahkoživk, premetenih trgovcev in pustolovskih iskalcev sreče. Ta pisana druščina je z romani in filmi vstopila tudi v naše domove. Eden izmed najbolj slavnih junakov Divjega zahoda Buffalo Bill, ki se ga v teh dneh spominjamo ob 180. obletnici rojstva, pa je osebno obiskal naše kraje.
Buffalo Bill, ki mu je bilo v resnici ime William Frederick Cody, se je rodil 26. februarja 1846 na ozemlju današnje ameriške zvezne države Iowa. Pri osmih letih se je s starši preselil v Kansas, kjer pa ga ni čakala mirna prihodnost.
Lovec na bizone
Ko je njegov oče na nekem shodu zagovarjal odpravo suženjstva, so ga zabodli. Kljub zdravljenju si ni povsem opomogel in je leta 1857 umrl. Po njegovi smrti se je družina znašla v gmotni stiski, zato si je moral enajstletni William Frederick poiskati delo. Gonil je živino, pomagal voznikom kočij, ki so potovale na za...
Mlaka na našem vrtu, ki je stara več kot štiri desetletja, je bila v tem obdobju že nekajkrat deležna prenov, čiščenja in seveda vsakoletne pomladanske nege obrežnega rastlinja. To opravilo me tako kot vsako čaka tudi to pomlad. Mlako namreč vedno urejamo spomladi, preden zaživi in jo obiščejo prvi pomladanski obiskovalci, ki po-stanejo njeni začasni prebivalci, to so predvsem dvoživke. Sekulje ali navadne žabe bodo začele kmalu odlagati mrest, sledila jim bo navadna krastača, šele kasneje se bodo pojavili tudi navadni pupki, ki nas bodo očarali s svojim podvodnim plesom, ki mu bo sledilo odlaganje jajčec. Ličinke mnogih vrst kačjih pastirjev so zimo preživele na dnu mlake, pozno spomladi pa bodo sledile prve preobrazbe v odrasle živali, ki se bodo spreletavale nad vodo in čakale na partnerje, kajti vodno okolje je njihov snubitveni prostor. Vsi kasnejši posegi v mlako bi bili za življenje v njej moteči. V vrtnem okolju je sonaravno urejeno vodno telo v primerjavi z drugimi deli vrta v...
Čas v naravi in vrtu, ko se zima preveša v pomlad, je poln pričakovanja in drobnih radosti. Vrt je sicer lahko pust in siv, vendar je v njem dovolj življenja in svežih, barvitih cvetov. Telohi cvetijo že od konca decembra, v vrtovih pa gojimo križance vzhodnjaškega teloha, Helleborus orientalis, ki od januarja do maja cveti v najrazličnejših odtenkih rožnate, vijolične, svetlo zelene in bele barve. V polnem razcvetu so tudi zvončki. Slovenija je izjemno bogata z zvončki, v Botaničnem vrtu v Ljubljani imajo znano zbirko najrazličnejših sort. V tujini obstajajo združenja t. i. galantofilov (ljubiteljev zvončkov), ki februarja obiskujejo vrtove, znane po zbirkah teh pomladnih cvetlic. To so veliki navdušenci, saj se morajo skloniti do tal, da lahko opazujejo drobne in le na prvi pogled enake cvetove. Med grmovnicami je v tem času nepogrešljiv nepozebnik, Hamamelis sp., listopaden grm, katerega največja odlika je, da cveti pozimi, včasih tudi v snegu. Cvetovi so kot drobne nitke, združeni...
Proteinski kruhek iz ajdovih kosmičev
Ajdove kosmiče v posodi namočimo v vodi za pol ure. Pečico segrejemo na 200 stopinj.
Zmes solimo, dodamo nariban korenček, sir, vmešamo jajci in še dodatke po želji. Naložimo jo v ozek podolgovat model, v katerega prej položimo papir za peko ali ga dobro namastimo.
Postavimo v pečico za pol ure, nato temperaturo znižamo na 180 stopinj in pečemo še okoli 20 minut. Ali je pečeno, preverimo z zobotrebcem.
Pečeno vzamemo iz pečice, po 5 minutah pa vzamemo iz modela. Ponudimo toplo ali hladno.
Jetrna pašteta
Jetra v manjši količini slane vode kuhamo 10 minut. Pustimo, da se ohladijo v vodi. Nato jih vzamemo iz vode, to je zdaj jušna osnova, jih prestavimo v mešalnik, dodamo stroke česna, začimbe in prav malo jušne osnove, za začetek bo dovolj že žlica ali dve. Pretlačimo v pire, po potrebi prilivamo tekočino, vendar previdno. Dobiti moramo gost pire.
Preložimo v skodelico in shranimo na hladnem, pri tem se nekoliko zgosti in strdi. Tako pripravlj...
V župnijski in romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu na Goričkem je posebna kapela posvečena lurški Materi Božji. Vsako leto ob njenem godu, 11. februarju, ki je tudi svetovni dan bolnikov, obhajajo mašo v tej kapeli. Župnik Aljaž Baša je daroval mašo v njej v petek, 6. februarja, ko so obhajali tudi prvi petek v mesecu. T. H.
Na Jarčjem Brdu je bil v cerkvi sv. Valentina na valentinovo že tradicionalni romarski shod. Letošnjega se je udeležilo zares veliko ljudi. Ob domačem župniku Cirilu Isteniču, domačinu dr. Bogdanu Dolencu, dekanu Franciju Aliču in dr. Simonu Onušiču je somaševanje vodil škof Anton Jamnik. Župnik Istenič je po-zdravil vse romarje in jim zaželel, da bi jih to romarsko srečanje poživilo v njihovi veri, dr. Bogdan Dolenc je zbrane povabil, da se v molitvi spomnijo Jožeta Dolenca, ki je živel blizu romarske cerkve in ga je Bog decembra poklical k sebi. Škof Jamnik je v pridigi poudaril, kako odločilnega pomena je, da tako kot sv. Valentin Jezusa povabimo v svoje življenje, kajti on prinaša pogum in veselje, nas ozdravlja in s svojim usmiljenjem odrešuje. V svojih dvomih in iskanjih, boleznih in preizkušnjah se pogosto pogajamo z Bogom, toda korak za korakom odkrivamo, da ima na tem svetu vse svoj razlog, nič ni brez pomena in smisla, resnično upanje je v tem, da korak za korakom v ponižnost...
V nedeljo, 15. februarja, je bila v cerkvi sv. Valentina na Limbarski gori maša, pri kateri so zaročenci in zakonci prejeli poseben blagoslov. Mašo je daroval Bogdan Dolenc, navzoč pa je bil tudi diakon Luka Anžič. V nagovoru je Dolenc omenil, da smo na lep sončen dan prišli iskat toplino na Limbarsko goro k cerkvi sv. Valentina, hkrati pa smo prišli iskat tudi toplino Božje besede. Nekdaj so matere in očetje v koših nosili od blizu in daleč svoje bolne otroke na Limbarsko goro, da so prosili in molili za blagoslov in zdravje. Med mašo je Dolenc blagoslovil navzoče zaročence in tudi vse druge zaročence iz moravške župnije. Blagoslov je bil namenjen tudi vsem zakoncem, ki vztrajajo v zvestobi. Po običaju je bilo v preteklosti namreč veliko porok prav v obdobju pred postnim časom. Rok Urbanija
Vsako leto v postnem času župnija Celje - Sveti Duh vsak četrtek pripravlja postne kateheze za poglabljanje našega občestvenega in nasploh duhovnega življenja. Že dolga leta jih pripravlja naš župljan, teolog in tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. Letos so v skladu z geslom jubileja celjske škofije »V Svetem Duhu se prepoznavamo« posvečene poglabljanju naše udeležbe pri bogoslužju. Smo namreč v nevarnosti, da bi naša udeležba pri nedeljski maši postala preveč »navada« brez trdnega temelja, zato poskušamo tudi s pomočjo koncilskih dokumentov, papeških okrožnic in cerkvenih očetov znova odkriti bistvo tega, kar sveta maša v resnici je. Drug do drugega postanemo sočutni, ko odkrijemo lastno uboštvo ter dejstvo, da nas Bog sprejema kot svoje otroke in nas ozdravlja prav z bogoslužjem.
G. B.
V katoliškem vrtcu Lavra v Murski Soboti in enoti na Tišini otroke že zdaj navajajo k obredom, ki se v cerkvi obhajajo že od nekdaj in so jih verniki deležni ob praznovanju. Tako je stolni župnik Goran Kuhar na god sv. Blaža, 3. februarja, v vrtcu daroval mašo in med njo otrokom in zaposlenim podelil Blažev blagoslov za zdravje na grlu in vratu (na fotografiji). Na god lurške Matere Božje, 11. februarja, so se zbrali na vrtčevskem dvorišču in igrišču na enoti Tišina, saj je kapelica posvečena lurški Materi Božji, nato so se zbrali pri maši v župnijski cerkvi na Tišini, kjer so se jim pridružili starši in stari starši. Ob kulturnem prazniku so imeli kulturni teden, saj so v vrtcu razstavili lutke, ki jih uporabljajo ob lutkovnih predstavah. Razstava je bila lepo obiskana, saj so nanjo povabili tudi vernike po nedeljskih mašah. Na pepelnično sredo, 18. februarja, pa so se v stolnici sv. Nikolaja dopoldne pridružili ostalim vernikom in med mašo bili pri obredu pepeljenja. T. H.
V četrtek, 19. februarja, sta zakonca Marija in Alojz Flisar s Tišine praznovala 76 let sklenitve svetega zakona. Marija in Alojz sta se poročila 19. februarja 1950 na matičnem uradu v Šalovcih in v župnijski cerkvi v Dolencih. Po rojstvu hčerke Marije v letu 1952 se je družina iz Šalovcev preselila na očetov dom na Tišino. Alojz je bil zaposlen kot lesni manipulant v Šalovcih in v Ločilki ter Panoniji v Mur-ski Soboti. Okusil je tudi delo sezonskega delavca na Madžarskem in v Slavoniji, kot gradbeni delavec pa v Avstriji. Marija je pridno skrbela za vzgojo otrok, družino in vedno vzorno urejen vrt ter dom. V zakonu so se jima poleg hčerke Marije rodili še sinovi Drago, Lujz, Branko, Mirko in Tomaž. Vse sta sprejela in vzgajala z ljubeznijo in spoštovanjem. Njuno največje bogastvo so otroci, ki sta jim omogočila šolanje, tako da so si vsi pridobili poklice in bili v ponos staršem. Najtežje jima je premagovati bolečo preizkušnjo, izgubo sinov Branka in Draga. Vse preizkušnje življenja,...
Na prvo postno nedeljo, 22. februarja, so v župniji Kuzma pred mašo molili križev pot. Posebej pa je bilo slovesno med mašo, ko so čestitali dvema mežnarjema za okrogli obletnici življenja. Jože Zrim je slavil 60 let, Jožef Bunderla pa dva jubileja: 80 let življenja in 40 let mežnarske službe. Verniki, člani ŽPS in župnik Aljaž Baša so jima izrekli zahvalo za zvesto in požrtvovalno delo. Jožefa Bunderla pa se je spomnil tudi soboški škof Janez Kozinc, ki mu je za 40 let mežnarstva poslal posebno škofijsko priznanje za zvesto opravljanje mežnarske službe v župniji sv. bratov Kozma in Damijana v Kuzmi. Izročili so mu ga med mašo. T. H.