Vir: Družina
sreda, 5. marec
O pobudi Objemimo Slovenijo z milostjo smo se pogovarjali z ustanoviteljico Zavoda Živim Katarino Nzobandora.
V Ivančni Gorici so molili ob relikviji sv. Bakhite.
Na Teološki fakulteti so slovesno podelili diplome, priznanja in Tomaževo nagrado.
Maša na Homcu in koncerti v spomin na opernega pevca Jožeta Gostiča.
Ena od značilnosti našega časa je življenje v namišljenih svetovih. Večinoma se to dogaja zaradi blodenja po okljukih svetovnega spleta, v katerih se izgubljamo in ne vidimo resničnega sveta, ki je onkraj tega, kar migota pred našim nosom na takšnem ali drugačnem zaslonu.
Anketa ob 8. marcu: spolne kvote in prebijanje »steklenega stropa« za ženske na odločevalskih položajih v političnem prostoru.
V Družinski pobudi so se odzvali na predlagane rešitve Predloga izhodišč za obdavčitev premoženja in ukrepov za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Ugotavljajo, da so te protidružinske in v nasprotju z deklariranimi nameni.
Akcija 40 dni brez alkohola je Marka Tomaniča spodbudila, da je zmogel reči alkoholu ne in v tem vztraja že dvanajst let.
9. 3.
1. postna nedelja
5 Mz 26,4–10; Ps 91; Rim 10,8–13; Lk 4,1–13
Frančiška Rimska, redovnica; Bruno Kverfurtski, škof, muč.
10. 3.
Ponedeljek 1. postnega tedna
3 Mz 19,1–2.11–18; Ps 19; Mt 25,31–46
40 mučencev iz Armenije; Makarij Jeruzalemski, škof; Simplicij, papež
11. 3.
Torek 1. postnega tedna
Iz 55,10–11; Ps 34; Mt 6,7–15
Benedikt, škof; Sofronij, škof; Konštantin, spokornik, muč.
12. 3.
Sreda 1. postnega tedna
Jon 3,1–10; Ps 51; Lk 11,29–32
Inocenc I., papež; Alojzij Orione, duhovnik; Justina, devica, redovnica – gregorjevo
13. 3.
Četrtek 1. postnega tedna
Est 14,1.3–5.12–14; Ps 138; Mt 7,7–12
Leander Seviljski, menih, škof; Evfrazija, muč.; Kristina, muč.
14. 3.
Petek 1. postnega tedna
Ezk 18,21–28; Ps 130; Mt 5,20–26
Matilda, kraljica; Leobin, škof; Pavlina, redovnica
15. 3.
Sobota 1. postnega tedna
5 Mz 26,16–19; Ps 119; Mt 5,43–48
Ludovika de Marillac, redovnica; Klemen Marija Dvoržak, redovni...
Vstopili smo v postni čas in evangelist Luka nam prinaša zgodbo o Jezusovih skušnjavah v puščavi – verjetno eno najdragocenejših zgodb, ker je njen edini vir lahko bil le Jezus sam.
Vladarji tega sveta niso vedno pripravljeni prisluhniti skesanim upornikom, ki se vrnejo s prošnjo za odpuščanje. Kljub znakom kesanja morajo ti pogosto plačati s svojim življenjem.
Blaženi Matej Elija Nieves Castillo, redovnik, mučenec
»Ne jokajte, ne bom umrl, ker moram postati duhovnik.« (domačim ob bolezni)
»Vsak duhovnik, ki v času preganjanja oznanja Božjo besedo, nima izhoda; umrl bo kot Jezus na križu, z zvezanimi rokami … Gospod, odpusti svojemu ljudstvu in ne dovoli, da bi bilo žrtev svojih sovražnikov; če za to potrebuješ moje življenje, veš, da je tvoje.«
»Zdaj je vse odvisno od vas. Poglejmo, ali znaš umreti tako, kot znaš maševati,« mu je sarkastično rekel poveljnik, Elija pa je odgovoril: »Tako je. Umreti za vero je žrtvovanje, ki je všeč Bogu.«
1. postna nedeljaPrvo berilo: Odrešeni izpovedujejo vero, 5 Mz 26,4–10; Ps 91;drugo berilo: Vero je treba izpovedati, Rim 10,8–13.
Postni čas je vnovična spodbuda, da se z vsem svojem bitjem ponovno pustimo doseči in negovati Očetovi usmiljeni ljubezni.
Slovenski misijonar: »Na svetovnem jugu imamo papeža Frančiška za svetnika«
Krški škof Jože Marketz je na mesto vikarke za sinodalnost imenoval laikinjo Barbaro Velik-Frank. Od 1. marca je odgovorna za sinodalnost in cerkveni razvoj ter bo članica več škofijskih vodstvenih struktur. Za škofa Marketza ustanovitev nove službe ter s tem povezano imenovanje Barbare za vikarko za sinodalnost niso »samo pomembni koraki na sinodalni poti, temveč predvsem tudi konkretna uresničitev krepitve laikov in posebej žensk, kakor želi papež Frančišek«. Barbara Velik-Frank se je rodila leta 1968 na Dunaju, je poročena in mati dveh odraslih hčera. Do leta 2014 je delovala na področju razvojne pomoči in misijonov in poučevala verouk, odtlej pa je bila dejavna na različnih pastoralnih področjih krško-celovške škofije.
S. Onufrija Bahinska iz reda služabnic Marije Brezmadežne že od leta 2014 pomaga ranjenim vojakom in civilistom v rehabilitacijskem centru v Ukrajini. Po ruski invaziji leta 2022 se je močno povečalo število ranjencev in travmatiziranih ljudi. Poleg fizične oskrbe ponuja duhovno in psihološko podporo družinam padlih in ranjenih ter preživelim. Svoje poslanstvo vidi v tem, da ranjene vodi k Bogu, saj le on lahko ozdravi dušo. Med njenimi pacienti je bil vojak, ki je po poškodbi hrbtenice izgubil upanje in razmišljal o samomoru. S svojo bližino mu je pomagala znova najti stik z Bogom in smisel življenja. Čeprav ni okreval, danes živi aktivno z družino in pričuje o moči vere.
Kanonizacija bl. kardinala Alojzija Stepinca ostaja odložena zaradi ekumenskih napetosti s Srbsko pravoslavno Cerkvijo. Kljub zdravniško potrjenemu čudežu in priznanemu sluhu svetosti Sveti sedež vztraja pri iskanju skupnega razumevanja. Kardinal Pietro Parolin poudarja, da mora biti kanonizacija trenutek edinosti, ne razdora, in poziva k potrpežljivosti ter zaupanju v Božji čas. Mešana komisija (na sliki) je sprejela zgolj skupno ugotovitev, da imajo različne poglede. Medtem verniki še naprej častijo Stepinca kot blaženega in molijo za njegovo kanonizacijo, poroča Glas Koncila.
Skupinska razstava Odsevi upanja združuje slikarska in kiparska dela 33 slovenskih akademskih umetnikov, ki so ustvarili ali iz svojega dosedanjega opusa izbrali vsak eno delo na temo upanja.
Če upoštevamo zastrupitev zemljišč, zraka in hrane, posledično pa obolevnost ljudi za rakom, kronično obolevnost pljuč, ledvic, ožilja, kosti, genetske in teratogene okvare ter povečano umrljivost, lahko dejavnost Cinkarne primerjamo z zločini, ki so se v petih letih delovanja taborišča zgodili na Teharjah.