Vir: Družina
četrtek, 24. september
V soboto, 29. avgusta, so v občini Cankova pripravili slovesnost ob odprtju nove športne dvorane pri osnovni šoli. Gre za sodoben športni objekt za razvoj športne dejavnosti. Blagoslovila sta ga župnika Ivan Kranjec iz Cankove in Jožko Vinkovič s Pertoče in evangeličanski duhovnik iz Bodoncev Simon Sever. T. H.
V nedeljo, 23. avgusta, je bila v Vojniku slovesnost ob prazniku sv. Jerneja. Slovesno mašo je ob somaševanju domačega župnika Antona Pergerja, vojaškega vikarja Mateja Jakopiča, mariborskega generalnega vikarja Janeza Lesnike in vojniškega duhovnika Jožeta Špesa vodil lanskoletni novomašnik br. Ambrož Brezovšek, ki z novim šolskim letom odhaja na študij v Rim. Verniki, ki so napolnili domačo cerkev, so s ponosom prisluhnili spodbudnim besedam br. Ambroža. Pri maši so sodelovali tudi stalni diakon Karli Brezovšek, bogoslovec Janez Špeglič in številni ministranti. Za lepo glasbeno obarvano slovesnost so poskrbeli pevci MCPeZ sv. Jerneja pod vodstvom prof. Tomaža Marčiča. Po maši so sodelavci Karitas in mladi po-skrbeli za prijetno druženje. Milena Jurgec
V nedeljo, 23. avgusta, so v romskem naselju Vanča vas - Borejci v župniji Tišina počastili zavetnika kapele – blaženega Zeferina, zavetnika Romov. Leta 2018 so v tem romskem naselju blagoslovili novo kapelo, ki je obenem prva pri nas posvečena zavetniku Romov Zeferinu. Župnijski upravitelj župnije Tišina Ivan Kranjec je govoril o blaženem Zeferinu, ki je kot nomad živel zgledno krščansko življenje in leta 1936 v španski državljanski vojni skupaj s krajevnim škofom sprejel mučeniško smrt. Sveti papež Janez Pavel II. ga je leta 1997 razglasil za blaženega. Med mašo so peli cerkveni pevci s Tišine, navzoč pa je bil tudi župan občine Tišina Franc Horvat. T. H.
V soboto, 22. avgusta, je v Podgori pri Ložu župnik Blaž Dobravec maševal na čast sveti družini. Ob slovesnosti so se verniki spomnili pomembnega jubileja – letos mineva 30 let od blagoslovitve kapele svete družine, ki so jo vaščani postavili, da bi izpolnili zaobljubo, dano med drugo svetovno vojno. Podgora je bila vse do leta 1996 vas brez lastnega sakralnega objekta. Kapela je postala trajen spomin na trpljenje in vero Podgorcev, ki so bili med vojno internirani na Rabu. Zaobljubo svojih prednikov so izpolnili njihovi potomci. Letošnji jubilej je bil zato priložnost za hvaležen spomin na vse, ki so s svojo vero, vztrajnostjo, delom in darovi pripomogli k nastanku kapele. Mario Žnidaršič
»Živeti je lepo!« je bilo geslo letošnjega oratorija v Vojniku, ki je od 17. do 21. avgusta združeval 75 otrok in 18 animatorjev. Otroci so skozi zgodbo o Heidi vsak dan spoznavali, kaj pomeni znati opaziti dobro in lepo v ljudeh, naravi in čisto običajnih trenutkih. Oratorij smo letos popestrili tudi z obiskom bazena in vodnimi igrami. Župnijsko dvorišče je bilo tako pet dni polno otrok, igre in smeha, hkrati pa je postalo prostor, kjer se je vsak lahko vključil v skupnost in v njej našel svoje mesto. Matic Marčič, foto: Zoja in Gašper Marčič
Na pobudo mladih župljanov iz Žapuž je bil na svetega Vida dan blagoslov otroških prevoznih sredstev ter njihovih voznikov. Tradicionalno so po raznih krajih Slovenije blagoslovi motoristov, kolesarjev ter avtomobilov, traktorjev in drugih vozil. Blagoslova za otroška prevozna sredstva pa še nismo zasledili. Tokrat pa je župnik iz Šturij Zoran Zornik v podružnični cerkvi sv. Martina v Žapužah po večerni maši blagoslovil otroške vozičke, kolesa, poganjalčke ter skiroje vseh vrst. Blagoslov je bil namenjen predvsem razposajenim otrokom in njihovim varovancem na njihovih poteh. Pokojni duhovnik iz Žapuž Bogomil Brecelj je nekoč dejal, da so telesa živahnih otrok premajhna za toliko energije, kot jo imajo, zato gredo včasih prehitro in čez rob. V upanju na srečno prevožene metre in kilometre so otroci odpeljali svoja vozila domov. Aleš Brecelj
Salezijanski gojenci smo se v soboto, 19. septembra, ob 25-letnici Društva don Bosko srečali na Zaplazu. V cerkvi Marijinega vnebo-vzetja smo obiskali relikvije mučenca bl. Alojzija Grozdeta in imeli mašo. Z nami je bil upokojeni beograjski nadškof Stanislav Hočevar, ki je vodil bogoslužje. Somaševali so Slavko Pajk, grškokatoliški duhovnik o. Mihajlo J. Hardi in Marko Čižman, ob oltarju se jim je pridružil tudi diakon Imre Jerebic. Po bogoslužju smo se nekdanji salezijanski gojenci zbrali ob Grozdetovem oltarju. Srečanje smo nadaljevali v Šentrupertu, kjer je bil Grozde najprej pokopan, in na Mirni, kjer so ob potoku Vejeršca Grozdeta grozovito mučili in ubili. Srečanje smo sklenili s kosilom na Čatežu, kjer smo trem zaslužnim članom podelili priznanja. Štefan Škafar
125 let posvetitve župnijske cerkve Šmartno pri Litiji
30 let duhovnih vaj za dedke in babice v Kančevcih
V torek, 15. septembra, smo v ljubljanski župniji sv. Jakoba praznično mašo obhajali pred oltarjem Žalostne Matere Božje v podružnični cerkvi sv. Florijana. Ob somaševanju p. Jožeta Kokalja je mašo daroval župnijski upravitelj p. Tomaž Mikuš. V pridigi je spomnil, da Ljubljančani tu že stoletja častimo milostno podobo Žalostne Matere Božje, ki jo je leta 1639 naslikal Tomaž Kundišek. »Pred to podobo so prihajale generacije Ljubljančanov s svojimi stiskami. Posebej močno se je pobožnost razvila leta 1693, ko je bilo s podobo povezano ozdravljenje slepega Lenarta, kuharja kneza Auersperga. Nastala je bratovščina Žalostne Matere Božje in zaradi velikega števila romarjev so ji pozneje namenili posebno kapelo. Ko je leta 1713 Ljubljani grozila kuga, so se Ljubljančani v veliki procesiji zatekli prav k Žalostni Materi Božji.« Tudi tokrat se je številno občestvo ob koncu maše z bratovščinsko Pobožno molitvijo pred milostno podobo Žalostne Matere Božje pri sv. Florijanu v Ljubljani priporočilo...
Sveto pismo, podnebne spremembe in psevdoznanost
Ob nedavnem govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na plenarni seji Evropskega parlamenta (15. septembra 2026) sem zasledil tudi stavek, ki smo ga v preteklosti slišali že večkrat. Glasi se takole: »Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja.« Ob tem kot dodaten argument navaja letošnje poletje z vročinskimi valovi. Kar je baje še dodaten argument za zaostritev podnebne politike.
Ali ni nekoliko nelogično, da celotna Evropa pridela manj kot 6 odstotkov toplogrednih plinov, segreva pa se »dvakrat hitreje«? Slovenija pa naj bi znotraj EU v tem še posebej izstopala?
Očitno smo tu trčili ob psevdoznanost, ki skuša po liniji racionalizma najti navidezne vzroke za podnebne spremembe. Po tej logiki so namreč prastare civilizacije, katerih ostanke so našli celo na morskem dnu, izumrle zaradi pretirane uporabe fosilnih goriv? Drži, podnebne spremembe se dogajajo in so precej šokantne, toda ali res iščemo vzrok...
Sinovi in hčere sv. Frančiška na Slovenskem (3): Frančiškani
Kratka zgodba Umetnik, ki je svetu podaril lepoto avtorice Monike Jamnik je pripoved o iskanju prave umetnine za novo svetovno uspešnico, vendar v resnici govori o nečem globljem: o človekovi sposobnosti, da vidi. Kustos se znajde pred nalogo, ki je sprva videti preprosta – za novo razstavo mora najti delo, ki bo preseglo vse dosedanje uspehe. Obkrožen je z umetninami, cenami, slavnimi imeni in strokovnimi razlagami, vendar v sebi ostaja prazen. Prav v tej praznini se začenja njegov notranji preobrat.
Zanimiv je prikaz umetnika. Slikar, ki je po poklicu vodovodni inštalater, ustvari delo, ki ljudi nagovori globlje kot marsikatera priznana umetnina. Njegova vrednost ni najprej v tem, da ga prepoznajo drugi, temveč v tem, da zna nagovoriti in podariti skrivnost naprej. Umetnik je v zgodbi prikazan kot nekdo, ki ne ustvarja zgolj zase. Njegovo delo je dar. Umetnik torej ni gospodar lepote, ampak v njeni službi in njen posrednik.
Najlepši del zgodbe je povezan z gozdom. Kustos se tam prv...
Po skoraj osmih letih restavriranja stoji veliki oltar sv. Areha na prvotnem mestu
Rakitna – povezana ob 500. obletnici prve omembe župnijske cerkve
20 let Materinskega doma Mozirje – Žalec
Nedelja svetniških kandidatov ljubljanske metropolije
Pretekli konec tedna smo na Mirenskem Gradu obhajali kvatrnico, glavni praznik svetišča ob jesenskih kvatrah. Praznovanje tradicionalno sovpada s praznikom Žalostne Matere Božje, zavetnice tamkajšnje cerkve. Tudi letos smo ob prazniku posebej molili za prenovo Cerkve na Slovenskem. Praznovanje se je začelo v petek z večernim križevim potom po poti na Mirenski Grad. V soboto zvečer je mašo daroval lazarist Peter Žakelj ob somaševanju domačih sobratov. Maši je sledila procesija z lučkami in litanijami, nato pa molitveno bdenje ob kipu Žalostne Matere Božje do polnoči. V nedeljo popoldne je slovesno mašo ob somaševanju okoliških duhovnikov in domačih lazaristov daroval msgr. Renato Podbersič. V pridigi je izpostavil tri Marijine drže, potrebne za polno krščansko življenje: vztrajno stati ob Jezusu, poslušati Božji navdih ter ostajati v pogovoru z Bogom in človekom. Janja Završnik, foto: M. Kopač
Vseslovensko srečanje pritrkovalcev na Ptujski Gori
150 redovnikov na redovniškem dnevu v Kančevcih