Vir: Družina
četrtek, 20. november
V oddaji, ki je nastala pod okriljem Društva Dominicus – društva za kulturo življenja, so se ustvarjalci lotili tem, o katerih se pogosto premalo govori: umiranja, trpljenja in smrti. To so pomembni deli življenja, ki jih običajno spregledamo, a si zaslužijo več pozornosti, razumevanja in sočutnega pristopa.
Več domov za starejše po Sloveniji od pristojnega ministrstva ni prejelo obvestila o načinu glasovanja po pošti glede zakonskega referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, kar je povzročilo izzive. Kot so nam povedali v posameznih ustanovah, so se morali znajti sami, nekateri stanovalci pa svojega glasu ne bodo mogli oddati.
Ob koncu leta se pri nas radi posladkamo z arašidovimi piškoti. Med vsemi odličnimi adventnimi piškoti, ki se znajdejo na krožniku, tudi naši gostje najprej posežejo po njih. Specite jih tudi vi, da boste še vi poželi pohvalo! Pa dober tek.
Si predstavljaš, da bi se danes k maši odpravili, kot da gremo na tajno operacijo? Sledili bi simbolom na zidovih ali tleh. Morali bi biti pozorni, da nam nihče ne bi sledil. Zveni napeto? Pustolovsko? V resnici ni bilo zabavno, pravzaprav je bilo včasih življenjsko nevarno.
Neja in Žan sta komaj čakala, da zaspita. Vsak je na svojo nočno omarico previdno postavil veliko skledo – upala sta, da jo bo sveti Miklavž kmalu do vrha napolnil z darili.
Tisti čas je bil angel Gabriel od Boga poslan v galilejsko mesto, ki se imenuje Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Ko je prišel k njej, je rekel: »Pozdravljena, milosti polna, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je prestrašila in je razmišljala, kaj naj pomeni ta pozdrav.
Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega; Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida, kraljeval bo Jakobovi hiši vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.«
Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko moža ne poznam?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato bo tudi Sveto, ki bo rojeno, Božji Sin. In glej, tvoja sorodnica Elizabeta je tudi spočela sina v svoji starosti; in to je šesti mesec njej, ki je nerodovitna; kajti pri Bogu ni nič nemogoče.«
Marija je...
Druga svetovna vojna in komunistična revolucija sta globoko zarezali v politično, kulturno in vsakdanje življenje Slovencev. Družbene spremembe so skupaj z valovi nasilja, od povojnih pobojev do stalinističnih procesov proti različnim družbenim skupinam po letu 1945, povsem onemogočile organiziranje in obstoj vsakršne politične opozicije.
V naši reviji smo že predstavili dve najpomembnejši osebnosti iz rodu umetniške družine Šantel: slikarja in skladatelja Sašo Šantla (v št. 40 novembra 2023 in v št. 41 februarja 2024) in njegovo sestro Henriko (v št. 45 novembra 2024), veliko pozornost pa si zasluži tudi hčerka Saše Šantla, Dušana, ki je v zgodovini naše umetnosti že zapisana kot prva diplomirana slovenska arhitektka.
Prof. dr. Tadej Battelino je vrhunski pediater, subspecialist pediatrične endokrinologije, diabetologije in bolezni presnove. Je redni profesor pediatrije in predstojnik Katedre za pediatrijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. Ob vsem strokovnem in znanstvenem delu ostaja pokončen kristjan in zagovornik življenja do naravne smrti.
Ozemlje današnje Slovenije je bilo v začetku 16. stoletja v veliki večini del Svetega rimskega cesarstva, bolj ali manj ohlapni zvezi samostojnih kraljevin, vojvodin, grofij in drugih političnih enot.
V Vatikan je v sredo prispel žareči simbol božičnega miru: letošnji »prinašalec luči«, 13-letni Florian iz Zgornje Avstrije, je luč miru iz Betlehema med včerajšnjo splošno avdienco izročil papežu Leonu XIV.
Celjska Mohorjeva družba je v Redni zbirki 2026, Slovenske večernice 175, Družinske večernice 82 izdala roman Ivana Vatovec Med jatami senc.
V sredo, 19. novembra, se je z razmišljanjem o ljubezni sklenil zadnji Nikodemov večer v sklopu letošnjih novembrskih srečanj. Občinstvo sta s toplim in iskrenim pričevanjem nagovorila zakonca in starša štirih otrok, Sara in Simon Brezovnik, ki sta številne zbrane ganila do solz.
»Ne želimo si trpeti pred smrtjo, temveč si želimo dostojne smrti,« je stavek, ki ga v razpravi o evtanaziji pogosto omenjajo predlagatelji Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Tudi nasprotniki tega zakona si ne želimo trpljenja, hkrati pa vemo, da breme samomora ne želimo naprtiti niti sebi niti komu drugemu.
sreda, 19. november
Razlog za velik skok v številu ugotovljenih rakov sta staranje prebivalstva in vedno boljša diagnostika. Kljub velikemu napredku pri preprečevanju in zdravljenju, se zaradi staranja prebivalstva število umrlih zaradi raka povečuje.
Če je verjetnost, da mlajši od 20 let zboli za rakom, 1:5000 na leto, pa verjetnost, da zboli starostnik, naraste na 2,1 % letno. Skupno tveganje, da oseba zboli za rakom pred 75. letom starosti, znaša 38,6 % za moške in 31,3 % za ženske.
Kaj lahko storimo sami?
Izogibajte se pitju alkohola. Gibajte se in ohranjajte zdravo telesno težo. Udeležujte se presejalnega programa Dora. Ni znanih vedenjskih dejavnikov. V razvoju je presejalni program Peter. Izogibajte se kajenju. Izogibajte se uživanju alkohola in procesiranih mesnin. Ohranjajte zdravo telesno težo in se redno udeležujte presejalnega programa Svit. Izogibajte se solarijem in prekomerni izpostavljenosti soncu. Spremembe lahko odkrijete s samopregledovanjem kože. Štirje najpogostejši raki predstavljajo več kot polovico vseh diagnosticiranih rakov pri obeh spolih. Okrog 40 % obolenj in okrog polovico vseh smrti zaradi raka lahko preprečimo sami, z upoštevanjem Evropskega kodeksa proti raku, ki vsebuje 12 strokovno preverjenih priporočil. Več na: https://protiraku.si/12-nasvetov/.
Da rak postaja premagljiva bolezen, je vidno tudi, če pogledamo, za koliko se je število umrlih na prebivalca zmanjšalo med obdobjema 1985–87 in 2020–22. Umrljivost zaradi te bolezni se je v petintridesetih letih, v starostnih skupinah do 65 let, zmanjšala za približno polovico.
Relativno preživetje meri, kolikšen delež bolnikov z rakom preživi prvih pet let od diagnoze v primerjavi s splošno populacijo enake starosti in spola. Od leta 1985 je po podatkih Registra raka Slovenije naraslo s skromnih 25 % pri moških in 40 % pri ženskah na približno 60 % pri obeh spolih. Pri mlajših od 20 let pa je relativno petletno preživetje danes kar 93 %.