Vir: Družina
petek, 5. december
Na že 27. tradicionalni podelitvi priznanj 'Najbolj skrbni lastniki gozda', ki jo od leta 1999 vsako leto organizira Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), so v Tolminu razglasili najbolj skrbne lastnike gozdov za leto 2025. Tudi letos je ZGS izpostavil 14 zasebnih lastnikov – po enega iz vsake območne enote – ki po njihovem mnenju najbolje predstavljajo skrbno in zgledno gospodarjenje, tesno povezanost z gozdom in trajnostno upravljanje gozdov. Letos je priznanje prejela tudi Nadškofija Ljubljana za območno enoto Nazarje.
Leta 2012, ob 70. obletnici umora Jaroslava Kiklja, je Vinko Škafar napisal daljši prispevek o tem komunističnem umoru in vlogo Milana Vidmarja, dekana tehniške fakultete v Ljubljani pri tem.
Pred osemdesetimi leti, natančneje 5. decembra 1945, se je nad Atlantskim oceanom zgodila tragedija. Med rutinsko letalsko vajo je skrivnostno izginilo pet bombnikov TBM Avanger ameriške mornarice. Za njimi so poslali reševalno letalo, ki se prav tako ni vrnilo. V enem samem dnevu je tako na območju severnega Atlantika med Florido, Bermudskimi otoki in Portorikom ugasnilo 27 življenj.
Na prvi decembrski petek, na Miklavžev večer, 5. decembra 2025, bodo ob 19. uri pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani darovali mašo za uspeh beatifikacije božjega služabnika študenta Jaroslava Kiklja. Somaševanje bo vodil dr. Vinko Škafar, sodeloval bo tudi voditelj Katoliške mladine Matevž Mehle. Pel bo Oktet Zven pod vodstvom Vinka Jagra in ob orgelski spremljavi Andreja Zupana.
Sinoči je zaživel nov podkast Kefa, ki ga ustvarjata mlada slovenska duhovnika Peter Čemažar in Blaž Franko. V njem se bosta pogovarjala o tem, kako živita vero, in kdaj pa kdaj povabila še kakšnega gosta. Povprašali smo ju, kako je zamenjati ambon s snemalnim studiem.
četrtek, 4. december
Na britanskem veleposlaništvu v Ljubljani so včeraj obeležili Mednarodni dan invalidov (International Day of Persons with Disabilities/IDPD) in sodelovali v pobudi britanskega Ministrstva za zunanje zadeve z naslovom Mladi zagovornik invalidov (»Youth Disability Advocate«).
Celjski Kino Union je začel izvajati projekt Kino brez ovir. To je prvi celostni program dostopnega filma v Sloveniji, ki je namenjen temu, da tudi gluhi, naglušni, slepi in slabovidni lahko uživajo v filmski umetnosti na podoben način kot vsi drugi. Da je res čim manj ovir, pa so poskrbeli tudi s ceno vstopnice – ta znaša le en evro.
Odločitev slovenskih volivcev, ki so na referendumu 23. novembra zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, odmeva v številnih državah po svetu, kjer v parlamentih razpravljajo o podobnem vprašanju.
Avkcijska hiša Christie's napoveduje, da bo 5. februarja prihodnje leto na prodaj ponudila do zdaj neznano Michelangelovo risbo, prvo doslej znano študijo za poslikavo stropa Sikstinske kapele, ki bo na dražbi. Strokovnjaki vrednost risbe ocenjujejo na približno od 1,5 do 2 milijona ameriških dolarjev, kar znaša približno od 1,3 do 1,7 milijona evrov.
V Galeriji Družina so predstavili pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka (1903-1989) z naslovom »Turjaški labod, Naše balade, romance in legende«. Pod psevdonimom Jeremija Kalin je bila za natis pripravljena leta 1952 v Buenos Airesu, izšla pa je ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne pri Muzejskem društvu Škofja Loka. Z občutenimi interpretacijami pesmi sta dogodek sooblikovala Larisa Demšar in Jakob Florjančič.
Založba Beletrina je izdala prvo knjigo Toneta Partljiča o znamenitem koroškem pisatelju Prežihovem Vorancu, roman Voranc.
Dolge čakalne dobe, pomanjkanje kadra, pretirana birokracija, zmeden nadzor: slovensko zdravstvo deluje kot gordijski vozel, ki ga ni mogoče presekati z enim zamahom, temveč ga je treba razvezovati po vrvico za vrvico. O tem, kje sploh začeti, smo se pogovarjali z medicinsko sestro Mariano Paulo Rezelj, predsednico sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v pulmologiji, z dolgoletnimi izkušnjami iz Argentine (danes dela kot referenčna sestra v ambulanti centra Objem zdravja in v Zdravstvenem zavodu Zdravje), ter z dr. Rokom Ravnikarjem, družinskim zdravnikom iz ZD Kamnik, podpredsednikom Zdravniške zbornice Slovenije in predsednikom njenega Odbora za osnovno zdravstvo.
sreda, 3. december
4. decembra goduje sveta Barbara, ena izmed štirinajstih priprošnjikov in priprošnjic v sili. O njenem življenju nimamo zanesljivih pričevanj, vemo le to, da je živela na prelomu 3. in 4. stoletja v Nikomediji, današnjem Izmitu v Turčiji, kjer je na ta dan leta 306 tudi pretrpela mučeništvo.
Daj nam velikodušno srce, ki se v nežnem sočutju razdaja trpečim in zapuščenim; zvesto srce, ki ne pozabi na nobeno dobroto in se ne spominja nobene hudobije, krotko in ponižno srce,ki ljubi, ne da bi pričakovalo plačilo, in se tiho umakne pred drugim srcem, pred srcem tvojega Sina.
Oblikuj nam srce, ki bo gorelo za slavo Jezusa Kristusa; srce, ki ga je ranila njegova ljubezen in katerega rana se bo zacelila samo v nebesih.
Amen.
Če prav razumem, je bila brezmadežno spočeta samo Marija, vsi ostali ljudje pa smo spočeti z madežem izvirnega greha, ki sta ga zagrešila prva človeka Adam in Eva. Tega greha se človek znebi šele s sv. krstom. Zanima me, kako Katoliška Cerkev obravnava splavljena življenja (splavov je veliko), prekinitev življenja novega človeka, ki ima dušo, ki se ob splavitvi konča, torej še nerojen človek umre. Kam uvršča Katoliška Cerkev vsa ta človeška bitja, ko zapustijo ta svet? Ali so v nebesih ali so kje drugje? Ali se kdaj moli za njihove duše? Ali obstaja v Cerkvi kakšen obred ali molitev? Tone
Ko se v Španiji oglasi oseminsedemdesetletna filozofinja in strokovnjakinja za družbeno etiko Adela Cortina, vsi prisluhnejo. Gospa nima le uvida, ima tudi obče priznano avtoriteto. V zadnjih letih se med drugim ukvarja z vprašanji krize demokracije. Namesto da bi se demokracija razvijala k popolnejši obliki, je namreč vse več indicev, da nazaduje.
H kateri popolnejši obliki naj bi težila demokracija? K obliki, ki jo Cortinova imenuje »deliberativna«, kdaj tudi »komunikativna« demokracija. Na kratko: ko se v demokratični družbi različni deležniki veliko pogovarjamo (comunicatio), skupaj premišljujemo neko vprašanje, dialoško presojamo in tehtamo (deliberatio) možne rešitve, na koncu pa se sporazumno in razumno odločimo, kaj bomo storili.
Trenutno gremo v nasprotno smer, k demokraciji, ki jo Cortinova imenuje »emotivna«, čustvena. Njene lastnosti so: odločitve sprejemamo pod vplivom močnih čustvenih stanj, kot so strah, jeza, sovraštvo, navdušenje, občutek vsemogočnosti; javni prostor...
Angleški potniški parnik Titanik, ki je aprila 1912 na prvi plovbi čez Atlantski ocean trčil v ledeno goro in potonil, je imel starejšo in mlajšo sestro. Danes manj znani ladji Olympic in Britannic sta bili enako dolgi in hitri kot Titanik, njuni usodi pa sta bili različni: ena je končala med starim železjem, druga na morskem dnu.
V začetku 20. stoletja, torej v času zlate dobe velikih potniških parnikov, je britanska družba White Star Line naročila tri največje in najbolj razkošne potniške ladje tistega časa. Decembra leta 1908 so začeli v ladjedelnici Harland and Wolff v Belfastu graditi 269 metrov (torej več kot dve nogometni igrišči) dolgo ladjo Olympic. Tri mesece za njo je stekla gradnja enako dolgega Titanika, zadnjega novembra leta 1911 pa še njune sestrske ladje z imenom Britannic.
Olympic
Ladja Olympic, ki so jo dokončali konec maja leta 1911, je bila takrat največji potniški parnik na svetu. Primata pa ni uživala dolgo, saj so že naslednje leto v Hamburgu zgradili 276 met...
Skoraj 450 ton težko, polno obremenjeno letalo boeing 747 porabi za letenje okrog 10.000 litrov goriva na uro, največ seveda ob vzletu in dokler pridobiva višino. Ker nisem strokovnjak za letala, naj mi bralci oprostijo za zgolj približne podatke, ki pa so vseeno zgovorni. Letenje je bilo od nekdaj sen človeka. Uspelo mu je s pomočjo tehnike, kar vsekakor spada med vrhunce človeštva, ki ga je fizično povezalo in s tem naredilo planet majhen in obvladljiv.
No, pticam je to uspelo že pred milijoni let brez vsakršnih tehničnih pomagal. Vendar pa je pogoj za to, da se odlepijo od tal in da lahko za določen čas postanejo del neba, ob njihovih anatomskih prilagoditvah, ki so naravnost osupljive, prav tako potrebna energija. Zelo veliko energije. Pri pticah je ne predstavljajo kubiki kerozina, pač pa zaužita hrana, katere velik delež je namenjen letenju. Ptice ne morejo ustvarjati zalog maščobe, ki bi jih varovale pred obdobji suhih krav, temveč so prisiljene jesti sproti in nenehno, kajti t...
Ko nastopi advent, se dom počasi ovije v toplino pričakovanja. Prižgana prva svečka nas spomni, da se pot do božiča začne v tišini in preprostosti. Prav v tem umirjenem ritmu rada postopoma okrasim svoj dom. Sama izdelam venec za vhodna vrata.
Obožujem naravne materiale, zato čez leto v gozdu nabiram različne vrste storžev. Najljubši so mi macesnovi, saj se pri odpiranju razprejo kot drobne rožice. S počitnic ob morju se skoraj vedno vrnem z vrečo storžev bora in cedre. Sveže, dišeče vejice iglavcev pa poiščem v domačem gozdu.
Za osnovo venca uporabim upogljive veje vrbe ali leske, ki jih zvijem v krog. Okoli osnove ovijem mah in ga pritrdim s tanko zeleno žico. Nato sestavljam majhne šopke iz zelenja (jelke, bora, ciprese, božjega drevca) in dodam vejice evkaliptusa ter še kakšne barvite plodove (jagode šipka in bršljana). Vsak šopek položim ob naslednjega in jih počasi, simetrično pritrjujem okoli obroča, dokler se venec ne sklene v enakomerno, bogato zeleno celoto. Za lep zaključe...
Zeljna jota
Fižol čez noč namoči in ga v isti vodi pristavi. Ko zavre, vodo odlij, prilij krop in kuhaj z lovorovim listom. Pridaj na koščke narezano klobaso. Ko je fižol napol mehak, dodaj na kocke narezan krompir in kuhaj do mehkega. Dodaj kislo zelje, ki ga pred tem skuhaj posebej. Na masti prepraži čebulo in dodaj v jed, začini in naj dobro prevre.