Vir: Družina
torek, 5. november
Zakonca Urša in Jure Sešek sta značilna obraza Radia Ognjišče, ki ga soustvarjata vse od ustanovitve. Pogovarjali smo se o njunem delu, ki močno presega okvirje službe, in o prihajajočem Gala koncertu Radia Ognjišče.
Verjetno vaju večkrat vprašajo, kako je, ko je zakonec tudi tvoj sodelavec v službi. Glede na to, da opravljata različno delo, se v službi sploh kaj vidita?
Urša: Več se vidiva doma, v službi ne prav veliko, ker sva na različnih področjih. Če Jureta kdaj službeno potrebujem, ga iščem po celem radiu. Za malico mu včasih na koncu napišem SMS, naj pride. (smeh) Fajn je, da sva sodelavca. Drug drugega razumeva in podpirava, ker sva v isti službi. Jaz tako nikoli ne jamram: »Nisi doma, ves čas si samo v službi ...«
Jure: Delo na radiu vsaj pri nas obsega marsikaj, veliko poti, dogodkov ... Na vse se pripravljava skupaj, imava skupna službena veselja. Nikoli naju to ni motilo ali obremenjevalo. Tudi v vokalni skupini Krila pojeva skupaj. Midva sva pr...
Eva Boto, priljubljena pevka, ki svojo glasbeno pot gradi v tesni povezavi z občinstvom.
Kaj Cerkev meni o trkanju na les, ko nekdo reče: »Hvala Bogu, moram potrkati.«? Davor
Trkanje na les je stara oblika vraževerja, ki se je tudi med slovenskimi katoličani razvila v močno navado. Večina ljudi sicer ob tem ne pomisli nujno na zle duhove, ki naj bi se jih s trkanjem privabilo ali odgnalo, ne izraža pa niti globljega odnosa z Bogom.
Trkanje na les izvira še iz keltskih časov, ko so ljudje častili sveta drevesa. V vsakem od teh naj bi živel poseben drevesni duh, ki je uravnaval usodo ljudi. Zato so naši predniki žrtvovali tem duhovom, da bi si pridobili njihovo naklonjenost in moč. S trkanjem na les naj bi zbudili lesnega duha, ki je bil njihov zavetnik. Druga teorija pa pravi, da so naši predniki s trkanjem odganjali zle duhove, da ne bi prisluškovali, ko so se ljudje hvalili s svojo srečo; bali so se namreč, da se slednja ne bi spremenila v nesrečo.
Nekateri kristjani to prakso povezujejo s Kristusovim križanjem, kot da bi trkali na les križa in s tem Boga prosili...
Duhovno romanje, ki ga lahko oblikuješ, kakor želiš.
Poročilo »Global girlhood Report 2024«, ki ga je ob 11. oktobru, svetovnem dnevu deklic in deklet, izdala Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), navaja, da se v nerazvitih državah sveta vsakih 30 sekund prisilno poroči ena mladoletna deklica ali dekle. V 60 nerazvitih državah je 170 milijonov mladoletnic brez nemotenega dostopa do zdravnika, hrane, higienskih potrebščin ali izobrazbe. Med njimi jih 50 % rodi pred svojim 18. letom starosti. S pobudo Save the children OVSE vabi države, naj preprečijo otroške poroke.
Inštitut za mladinske raziskave IARD iz Milana je v raziskavi, v kateri je sodelovalo 3500 mladostnikov med 12. in 19. letom, ugotovil, da jih 47 % ne gre spat pred polnočjo in da jih ima 21 % težave z nespečnostjo. Razlogi za nespečnost so šolske skrbi (60 %), težave z vrstniki (32 %) in težave v družini (28 %). Med vzroki pa večina našteva živčnost in nepojasnljivo žalost. Strokovnjaki opažajo porast duševnih stisk in svetujejo izogibanje konfliktom, naj hodijo bolj zgodaj spat in naj bodo manj pred zasloni.
Otroci v zahodnem svetu nekje sredi osnovne šole množično začnejo izgubljati veselje do izobraževanja. V svoji uspešnici »Kako vzgajati dobre katoliške otroke« Mary Reed Newland pravi, da uspeva tistim staršem, ki se zanimajo za otrokovo učno snov, spremljajo njegove uspehe in neuspehe ter iz življenjske izkušnje povezujejo njihovo učno snov z vsakdanjim praktičnim življenjem.
Z manjšimi cilji do želenega rezultata.
Če želite v družini uvesti obred branja Svetega pisma, mora najprej veliko pomeniti vam.
Na Šavrinsko gričevje do največjega prazgodovinskega gradišča na območju slovenske Istre.
Čeprav smo samo še nekaj korakov od adventa, moram – zato, da upravičim in utemeljim naslov prispevka – poseči po velikonočni razlagi. Danes vsepovsod – no, vsaj v naši fari – na velikonočno jutro z možnarji preganjajo smrt. Včasih se ni smelo. Zato smo mulci na veliko soboto pred cerkvijo »streljali s karbidom«: v čim večjo pločevinko s pokrovom smo vrgli kos karbida, pljunili nanj, zaprli in skozi navrtano luknjo z vžigalniki zagreli uhajajoči plin, da je pokrov konzerve s pokom odneslo čez cerkveno dvorišče.
Odraščal sem v časih, ko se o veri in Cerkvi v javnosti ni govorilo. Čeprav so nas tudi že takrat z vseh večjih in manjših hribčkov pozdravljale cerkvice, resda ne tako lepo osvetljene kot danes, čeprav so tudi že takrat sredi vseh vasi, mest in naselij stale cerkve, resda ne tako lepo prenovljene kot danes, se o ljudeh, ki so obiskovali te cerkve, ni govorilo, pa čeprav jih je bilo več kot danes. Božič in velika noč sta se zgodila tiho in skrito. Le zaspane oči so dajale slu...
Slikanica za najmlajše in tudi malo starejše. Avtor Žiga X. Gombač. Ilustracije Igor Šinkovec. Založba Miš.
Živel okoli 1150–1197. Goduje 13. novembra.
Kakšne spomine odrasli vnuki hranijo na sobivanje s starimi starši?
Sobivanje, ki ima obojestranske koristi, gradi močne vezi in lepe spomine.
V Ignacijevem domu duhovnosti bo od 15. do 19. novembra vikend za ločene z naslovom: Je ločitev zgolj življenjski poraz ali nova priložnost? Vodil ga bo p. Ivan Platovnjak. Udeleženci bodo na duhovnem vikendu v luči vere v Boga Očeta po Jezusu Kristusu v Svetem Duhu ob osebni molitvi in Božji besedi ter spoštljivi medsebojni delitvi duhovnih izkušenj odkrivali, da ločitev ni zgolj poraz, temveč je nova priložnost za osebnostno in duhovno zorenje. Prijavnico najdete na spletni strani Ignacijevega doma.
12. novembra bo ob 19. uri v Antonovem domu na Viču Večer Plus+. Organizatorji obljubljajo, da bo v središču programa Bog, sestavljalo pa ga bo slavljenje, molitev v tišini, spoved in pričevanja. Slavilni večer je namenjen ljudem vseh starosti.
Skupnost Na tvojo Besedo vabi na vikend za pare v spoznavanju, mlade zakonce in mlade, ki še iščejo svojega sopotnika. Program, ki bo od 15. do 17. novembra v Piranu, bo vodila Anja Kastelic z ekipo. Prijave zbirajo na e-naslovu: nabesedo@gmail.com.
»Jan,« me še vedno z razneženim glasom vpraša dedek, »povej, kdo te je naučil igrati domine?«
»Ti, dedek.«
»In veš, kdo je mene naučil igrati?«
»Ne. Tvoj oče?«
»Ne, moj dedek.«
Izgubim se v mislih … Jaz bom domine naučil igrati svojega vnuka, očka pa mojega sina … Vidim družinsko deblo, polno domino ploščic, dedke in vnuke pri igri, ki se nikoli ne konča.
»Kaj pa mami?«
»Moj oče, njen dedek.«
Odlomek je iz zgodbe Spomin na drevo, ki govori o sožitju enajstletnega dečka in njegovega dedka, ki ga vsakodnevno spremlja iz šole, se z njim igra in mu razkriva svoje spomine modrosti in ljubezen do dreves. In povzema to, kar je proučeval že pionir genetike p. Gregor Mendel. Nevidno vez med starimi starši in vnuki. Na primeru zajčkov in graha je ugotovil, da biološka genetika preskakuje eno generacijo. To pomeni, da se lastnosti starih staršev pogosto spet pojavijo pri vnukih. To pojasnjuje magnet, ki privlači ti dve generaciji. Ali, kot razlaga antropolog Jože Ramovš, o...
Pred 80 leti so komunistični partizani uničili središče Poljanske doline. Oktobra in novembra 1944 so z uničujočim napadom na Poljane uničili šolo, župnišče in cerkev sv. Martina, eno največjih cerkva z izrednimi umetninami.