Vir: Družina
sreda, 25. februar
V zadnjem času se prostovoljci Vincencijeve zveze dobrote pogosto in od blizu srečujemo s smrtjo. Nedavno je na stopnišču uršulinske cerkve umrl mladi brezdomec, ki je vsak dan prihajal v dnevni center po pomoč. Pred kratkim smo pokopali 52-letnega moža, ki ga je poznala vsa Ljubljana. V hudi omami substanc je doživel srčni zastoj in se kljub oživljanju ni več zbudil. Duhovnik ga je v bolnišnici mazilil, večkrat smo ga obiskali, nato je po tednu dni umrl. V teh dneh smo pokopali tudi hudo bolnega brezdomca, ki se ni več odzival na naše klice in smo ga žal našli prepozno. Vsi ti dogodki so tudi za nas težki in boleči, saj smo z marsikaterim brezdomcem prehodili več let poti in smo po svoje njihovi edini »svojci«. A ob vsakem slovesu doživljamo tudi Jezusov »blagor ubogim, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Res ni težko verjeti, da jih Bog pričakuje odprtih rok in da se bodo pri njem lahko vendarle umirili. Janja Završnik
Na šesto nedeljo med letom, 15. februarja, je vikar za narodnosti soboške škofije msgr. Franc Režonja kot običajno vsako tretjo nedeljo v mesecu v monoštrski cerkvi Marijinega vnebovzetja daroval mašo v slovenskem jeziku za porabske Slovence. V pridigi se je ozrl na minuli svetovni dan bolnikov. Navezal pa se je tudi na postni čas, ki ga začnemo na pepelnično sredo. Med mašo so porabski verniki lahko prejeli tudi bolniško maziljenje.
T. H.
V nedeljo, 15. februarja, smo v župnijski cerkvi povišanja svetega Križa v Črenšovcih slovesno praznovali praznik naših lučk, ki delujemo v skupnosti Vera in luč in se srečujemo že dvajset let. Ob tej lepi priložnosti so se nam pridružili tudi predstavniki gibanja iz vse Slovenije, kar je praznovanju dalo še poseben pečat. Mašo je daroval član bratstva brat Jurij Štravs iz Škofje Loke. Posebno zahvalo za dolgoletno predano vodenje skupnosti Vere in luči smo namenili voditeljicama Majdi Maučec in Olgi Kolenko ter našemu duhovnemu spremljevalcu, domačemu dušnemu pastirju Zoranu Carju, ki nas s svojo bližino in podporo nenehno spremlja na naši poti. Metka Sobočan Sarjaš
Na šesto navadno nedeljo med letom, 15. februarja, so duhovniki soboške škofije opravili drugo misijonarjenje v treh dekanijah v okviru praznovanja 20-letnice razglasitve Škofije Murska Sobota. V župniji Črenšovci s podružnico na Gornji Bistrici je »misijonaril« Marko Magdič, župnik sosednje župnije Turnišče. Vernikom je predstavil svojo duhovniško pot in župnijo, v kateri trenutno deluje, ter po-udaril pomen in zvestobo soboški škofiji in škofu. Spregovoril je tudi o zvestobi Bogu ter veri in molitvi, tudi za svojo škofijo in župnijo. T. H.
Kot pred 60 leti, ko sta prvič stopila pred oltar, sta 14. februarja v spremstvu domačih, sorodnikov in prijateljev v farni cerkvi sv. Andraža potrdila svojo 60-letno zakonsko zvestobo Olga in Janez Druzovič. Oba obreda sta bila v cerkvi. Civilnega je opravila županja občine Sv. Andraž Darja Vudler, ki jima je namenila dolg in lep nagovor in jima čestitala za njun visoki zakonski jubilej. Cerkveni obred je ob darovani zahvalni maši imel farni župnik Mirko Kraševec, ki jima je prav tako namenil lep nagovor. Kot je dejal, sta s svojim zakonom lahko za zgled mladim, ki si ustvarjajo družine. Pohvalil je zakonca Janeza, ki je že več kot 60 let cerkveni ključar. Cerkveno slavje je s petjem in igranjem na orgle popestril cerkveni pevski zbor. Olga se je rodila leta 1943 v znani družini Toplak v Mostju pri Juršincih. Janez se je rodil leta 1939 na kmetiji v Drbetincih, ki sodijo v občino Sv. Andraž. V zakonu so se jima rodili trije otroci, ki so ju obdarili s tremi vnukinjami in petimi vnuki....
V sredo, 11. februarja, je praznovala 80. rojstni dan dr. Marjeta Humar iz Kamnika. Prva častna občanka občine Kamnik (leta 2022), od leta 1996 urednica Kamniškega zbornika (pravkar pripravlja novo številko), predsednica Društva sv. Jakob Kamnik, urednica več terminoloških slovarjev (s to temo je leta 2013 tudi doktorirala), organizatorka simpozijev o pomembnih Kamničanih, oblikovalka kulturnih večerov v Repanškovi galeriji ob odkritjih pomnikov znamenitim Slovencem, pripravljavka slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jih z občino Kamnik organizira Demos na Kamniškem, sourednica zbornikov Demos na Kamniškem, Čas počasi briše in Prelomna leta ter sodelujoča pri izdaji knjig Rezbar Maks Bergant, Življenje, posvečeno lepoti in pri prenovljeni izdaji Sv. Primož nad Kamnikom in še bi lahko naštevali. Dr. Marjeta Humar je s svojimi velikimi sposobnostmi, znanjem, pridnostjo in veliko življenjsko močjo in voljo tam, kjer se kaj pomembnega načrtuje in dogaja v Kamniku, a tudi šir...
V Kulturnem društvu Alojz Kocjančič Puče – Koštabona so slovenski kulturni praznik praznovali na poseben način. Na sam kulturni praznik so na Pučah praznovali ob pesmih Franceta Prešerna in Alojza Kocjančiča, ki je kot duhovnik služboval v Koštaboni 25 let. Osrednji del prireditve je bil namenjen predstavitvi biografskega stripa Plapolanje skale, avtorice Ines Cergol in ilustratorja Mateja Kocjana. Plapolanje skale je zgodba o šolskih in študentskih letih (1923–1937) prvega slovenskega istrskega pesnika Alojza Kocjančiča. Avtorica, književnica in slavistka Ines Cergol, in likovni pedagog, risar in stripar Matej Kocjan – Koco, sta opisala nastanek stripa in osvetlila primorski prostor v tedanjem času. Na koncu so se pridružili še pevci moške pevske skupine Pergula iz Sv. Petra in skupaj zapeli pesem Marija skoz' življenje in nas popeljali v čase, ko je priljubljeni duhovnik Alojz Kocjančič služboval v Koštaboni. Slovenski kulturni praznik je več kot le spomin na velikane naše kulture, j...
V župnijski knjižnici smo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili knjižno razstavo, ki smo jo poimenovali Drobci Mohorjeve družbe v naši knjižnici. Dogodek z dvema vodenima ogledoma smo posvetili 175-letnici delovanja Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe. V uvodnem delu je Maks Oskar Rajšp prebral Slomškovo pesem Dobro jutro, ki je leta 1852 izšla v zbirki Koroške in štajerske pesmi, eni izmed 785 knjig, ki jih je Društvo svetega Mohorja, kot se je naša najstarejša založba na začetku imenovala, poslalo svojim prvim naročnikom. V nadaljevanju je knjižničarka spregovorila o začetkih delovanja družbe in o knjižnih izvodih, ki so postavljeni na ogled. Najstarejše razstavljeno delo te založbe nosi letnico 1867, in sicer gre za Rogačevo delo Življenje svetnikov in svetnic božjih, opremljeno z lastniškim žigom »Župnijska knjižnica č.č. šol. sester pri sv. Petru niže Maribora« in žigom župnika Mateja Štrakla. Med najnovejšimi pa sta bila na ogled vojni roman Branka Cestnika Razm...
V počastitev slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, smo v nedeljo, 8. februarja, izvedli pesniški večer, ki smo ga poimenovali po vodilnih motivih izbranih pesmi, Eros - Tanatos. Ljubezen in smrt – dve najmočnejši sili, ki poganjata naš svet, sta se v poeziji ves večer prepletali, dopolnjevali, si gledali iz oči v oči, tudi onkraj zavednega, do koder seže le srce. Pravijo, da nas zavedanje lastne minljivosti odpre za polnost in resničnost ljubezni. Dvaintrideset župljanov, predstavnikov različnih generacij, je predstavilo več kot petdeset pesmi. Za nastop jih je pripravil župnik dr. Božidar Ogrinc. Najstarejša deklamatorka ima skoraj štiriinosemdeset let, najmlajša trinajst. Za glasbene vložke so poskrbeli: pevka Johanca Jelnikar Artenjak, pianistka Neža Kranjec in kitarist Enej Lovše Veber. Večer smo zaključili v sproščenem klepetu ob prigrizkih.
Leonida Razpotnik
V torek, 17. februarja, je malečniška župnija kot pobudnica v sodelovanju z župnijsko Karitas Malečnik in Malteško pomočjo Slovenija že šesto leto zapored izvedla dobrodelno akcijo »100 krofov«. Tokrat so 100 krofov, ki so bili narejeni po starodavni recepturi iz Malečniške kuharice, poklonili Zavodu Detel iz Maribora, ki je zaposlitveni center z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in največji organizator dela za osebe z invalidnostjo. Predstavnike organizatorjev dobrodelne akcije so sprejele direktorica Suzana Zadravec, pomočnica Vesna Knuplež in Marjana Osmani. Zahvalili so se jim za iskreno gesto dobrodelnosti ter jih popeljali po ustanovi in jih seznanili z delovanjem. Krofe so razdelili sodelavcem invalidom. U.
V soboto, 14. februarja, smo se mladi iz murskosoboške škofije zbrali na dogodku ŠOM, ki jih letos povezuje geslo Vi ste luč sveta. Prazniku svetega Valentina je bila primerna tudi tema, ki je bila v središču našega večera, torej ljubezen. Bogoslužju, ki ga je s petjem lepšal naš škofijski pevski zbor, je sledilo pričevanje zakoncev Katje in Emanuela Meserka. Zakonca Meserko, ki pravita, da je bilo to njuno prvo pričevanje v živo, sta z veseljem odgovorila na vprašanja mladih, njuno iskreno pričevanje o zakonskem življenju ter njuni ljubezni nasploh pa nas je spodbudilo k razmišljanju o ljubezni, zvestobi in zaupanju v Božji načrt. Župnija Črenšovci, ki je gostila tokratni dogodek, je za mlade pripravila tudi pogostitev s krofi, na sproščenem druženju pa smo se z veseljem zadržali še nekaj ur. Petra Vinčec
Na predvečer letošnjega kulturnega praznika je bilo v prostorih Frančiškove galerije v Radmirju odprtje slikarske razstave ljubenske slikarke Ide Voler. Čarobna in hkrati preprosta galerija pod radmirskim župniščem je bila še kako dobro izbrano okolje za predstavitev slikovnih del ženske, ki v svojem življenju pooseblja preprostost, predvsem pa delavnost in neizmerno energijo, ki jo Ida Voler izžareva v vsakdanjem življenju. Najraje slika pokrajine in tihožitja, največ pa je naslikala domačij, ki se prav po njeni zaslugi lažje ohranjajo v spominih ljudi, ki so jim slike namenjene. Doslej je naslikala že okoli 3.700 slik, poslikala pa je tudi številne kapelice in obnovila nabožne kipe. Številni, ki so se udeležili odprtja razstave, so bili dokaz, kako spoštovano je lahko delo in življenje preproste kmečke ženske, ki je bilo na slikovit način predstavljeno zbranim ob njenih slikah v radmirski Frančiškovi galeriji. Franjo Atelšek
V Centru za promocijo podjetništva v Podčetrtku je bil pred kratkim pogovorni večer ob predstavitvi knjige Zarota judežev. Njen avtor, duhovnik in nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, je orisal dogajanje v času gospodarske krize, opisano v knjigi, in spregovoril o obdobju svojega delovanja v Podčetrtku in Olimju. Večer je ponudil poglobljen vpogled v pretekle dogodke in osebne spomine. Zbrane je nagovoril tudi župan Peter Misja, osrednji del večera pa je bil namenjen predstavitvi knjige, v kateri avtor dokumentirano razgrinja ozadje stečajev holdingov Zvon Ena in Zvon Dva ter dogajanje, ki je v času svetovne gospodarske in finančne krize med letoma 2008 in 2012 močno zaznamovalo Nadškofijo Maribor in 35.427 malih delničarjev. Karmen Cvirn, foto: Žiga Lah Koštomaj
Številne poslušalce in vernike iz viške in drugih župnij je v minulih božičnih praznikih glasba povezala v miru in upanju ob poslušanju izvajalcev zborovske in instrumentalne glasbe pri kar sedmih dogodkih in mašah. Nastopili so Pihalni orkester Ljubljana Vič v Antonovem domu, v župnijski cerkvi pa Družinski zbor Gaudium z Viča, Zbor sv. Nikolaja Litija, zbor APZ 100 Koledniki, Vox Clarae z Viča, zbor Tine Rožanc in Ljubljanski madrigalisti, ki so pod vodstvom Alenke Podpečan s solisti izvedli Božično kantato skladatelja Andreja Makorja (na sliki). Sporočilnost čudovite sakralne glasbe nas je vse nagovorila in doživeto povedla k Božjemu miru.
Stanislav Kocjan
Rimski govornik Pakat je bombastično opisal Teodozijev obisk v Emoni leta 388 po Kr. Med drugim pravi:
Kaj bi pripovedoval o slovesnem sprejemu, ki ti ga je pripravilo osvobojeno plemstvo pred mestnim obzidjem, o senatorjih, ki so vzbujali pozornost z belimi oblekami, o častitljivih svečenikih v mestnem škrlatu, o duhovnikih, ki so izstopali s svečeniškimi koničastimi tiarami? Kaj o vratih, ovenčanih z zelenimi cvetnimi venci? (po prevodu Rajka Bratoža)
Rimska mesta na območju Slovenije (2): Kakor je nastala, je tudi izginila
Ko ni več levega in desnega, ostane človek
Ne glede na to, da sem sam zelo vpet v politično dogajanje, načeloma soglašam s sporočilom kolumne Sare Ahlin Doljak pod zgornjim naslovom.
Domnevam, da podobno razmišlja tudi intervjuvanec v isti številki Družine France Cukjati, ki je opisal primere, kako je kot poslanec SDS v nekaterih projektih dobro sodeloval s poslanci LDS. Na drugi strani pa tudi papež Leon XIV. spodbuja postenje od besed, ki ranijo.
Etiketiranje na račun dostojanstva človeka kot osebe so dejansko uvedli totalitarni režimi ter ideologije, ki so zlasti pustošile v 20. stoletju. Žal tudi danes človeštvo ni imuno na to, da bi na človeka gledali zgolj skozi spekter tega ali onega »predala«. Predvsem vsaka oblast je poklicana k temu, da ohranja spoštovanje človeka v svojem dostojanstvu. V tem mandatu smo videli in slišali veliko o »janšistih«. V to kategorijo so padli celo mnogi levičarji, ki so se uprli praksi sedanje vladajoče elite in tudi »ideologiji norosti« (kot bi d...
Ob uprizoritvi romana Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v Mestnem gledališču ljubljanskem
Na koncertu Sakralnega abonmaja v sredo, 4. marca 2026, ob 19.30 bo v uršulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani zazvenela glasba postnega časa
Župljani Trebnjega so pripravili razstavo liturgičnih oblačil in bogoslužnih predmetov iz župnijske cerkve Marijinega vnebovzetja, dvanajstih podružnic ter kapele samostana šolskih sester