Vir: Družina
četrtek, 24. september
Potem ko je Tine Golež v samozaložbi izdal knjigo Več kot le pika in vejica, v njej je objavil 22 zgodb iz svetovne zgodovine, ji je zdaj pridružil neke vrste nadaljevanje, knjigo z naslovom Več kot safari.
Moj Bog,
izročam ti vsa dejanja,
ki jih bom danes storila
po namenih in v slavo
svetega Jezusovega Srca;
želim posvetiti bitje svojega srca,
svoje misli in najpreprostejša dela,
tako da jih pridružim njegovemu
neskončnemu zasluženju,
ter popraviti svoje napake,
tako da jih vržem
v žareče ognjišče njegove
usmiljene ljubezni.
sv. Terezija iz Lisieuxa
V dneh okoli 23. avgusta, evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, sem pri enem izmed krajevnih dogodkov slišal slavnostnega govornika, ki je med drugim izrisal podobo medvojnega in povojnega časa na Slovenskem, izreči tudi te besede: »Božja volja in svetovne okoliščine so narekovale, da je komunistom s pomočjo partizanske vojske uspel pohod na oblast.« Ali res lahko trdimo, da so bili takšni zločini, kot jih je v slovenstvo zasekal komunizem, po Božji volji? Ali ni bilo to prej po volji hudega duha in dovzetnosti človekovega napuha zanjo? Mirko
Živimo v času, ko skrbi hitro najdejo pot v naš vsakdan. Zjutraj se prebudijo z nami, čez dan nas spremljajo med obveznostmi, zvečer pa ostajajo v naših mislih. Skrbi nas zdravje, odnosi, ljudje, ki jih imamo radi, in prihodnost, ki je ne moremo predvideti. Veliko energije porabimo tudi za stvari, ki se morda nikoli ne bodo zgodile. In vendar mir ne pride takrat, ko imamo vse urejeno, ampak ko sredi negotovosti odkrijemo, da nam vsega ni treba nositi sami.
Prav zato me ob godu svetega Pija iz Pietrelcine vedno znova nagovarjajo njegove besede: »Moli, upaj in ne skrbi.« Preproste so, a jih ni vedno lahko živeti. Kako ne skrbeti, ko se srečamo z boleznijo, izgubo ali negotovostjo? Ko ne vemo, kaj prinaša jutri, in odgovori ne pridejo takrat, ko jih najbolj potrebujemo? Prav v takšnih trenutkih njegove besede dobijo svojo pravo težo.
Pater Pij ni govoril o življenju brez trpljenja. Sam ga je zelo dobro poznal. Njegovo življenje so zaznamovali telesna bolečina, stigme, nerazumevanje in š...
V prejšnjem članku sem nekoliko predstavil visoki obisk iz severnih prostranstev, progastorepega kljunača. Omenil pa sem tudi ptiča, ki mu je delal družbo, prav tako iz ledenih krajev, in je še kako vreden vsaj bežne predstavitve. Na videz neugledno blato v majhnem zalivu v bližnji hrvaški Istri mi je kot že mnoga leta prej postreglo z druženjem s predstavniki imenitne pernate druščine. Ob potrpežljivem klečanju v morskem blatu sem fotoaparat polnil s prepričljivimi fotografijami in hkrati v živo spoznaval dve vrsti, ki sem ju do zdaj poznal bolj ali manj iz literature in poljudnoznanstvenih televizijskih oddaj. Da gre za pri nas redko opazovani vrsti, je potrdil tudi Zimski ornitološki atlas Slovenije (Tehniška založba Slovenije, 1994), ki ju na svojem seznamu sploh ne omenja.
Vendar ptič, ki ga prikazuje fotografija, ni bil mačji kašelj pri določanju kljub štirim odličnim ornitološkim priročnikom za določanje vrst, ki sem jih imel s seboj na svojem poznopoletnem klatenju v obmorskih...
Bedra po želji razkosamo na kračo in zgornji del ter jih razporedimo po pekaču. Gorčico, mezgo in sol premešamo, dodamo še rožmarinove liste, s tem pa premažemo meso v pekaču. V pekač ob meso vlijemo še sojo z vodo vred, nato pekač prestavimo v segreto pečico in pri 180 stopinjah pečemo eno uro.
Spomladi sem kupila kilogram sojinih zrn, pridelali so jih na neki kmetiji v moji bližini. Črno sojo imam res rada, običajne bele pa že nekaj let nisem kupila, zato sem si jo zaželela. Pa še »pri nas« je zrasla, sem se veselila, juhej.
Tako kot fižol jo je treba namočiti čez noč, takšna je namreč nato kuhana v slabi uri ali v 10 minutah kuhe v ekonom loncu. Sojini polpeti se (še) niso povsem izkazali, medtem ko je bila soja takole začinjena in s piščancem izvrstna. Poskusite.
Na praznik povišanja sv. Križa, v ponedeljek, 14. septembra, so se v stanovanju v senci ljubljanske stolnice v 90. letu življenja izpolnile besede »Dopolnjeno je« za duhovnika dr. Franceta Gorjupa, častnega kanonika stolnega kapitlja in dolgoletnega župnika pri sv. Mihaelu na Barju ter sodnika cerkvenega sodišča. Po-grebno slovo je bilo v četrtek, 17. septembra, na ljubljanskih Žalah, kjer so ga položili k zadnjemu počitku na duhovniškem pokopališču. Slovesa v cerkvi vseh svetih se je udeležilo lepo število sorodnikov, znancev in župljanov z Barja ter 23 duhovnikov, nadškof Stanislav Hočevar, škof dr. Franc Šuštar ter nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je vodil somaševanje in pogrebni obred.
Nadškof Zore se je v nagovoru pri maši sprehodil skozi Francetovo življenje, ki bi bilo vredno filmske uprizoritve: »Pokojni duhovnik France Gorjup je na svoje zemeljske poti stopil 28. julija 1937 v Kaplanovem v župniji Velike Lašče. Rodil se je očetu Francu in materi Ani, rojeni Škulj, ki se jima...
Na nedeljo, 30. avgusta, se je 16 ljubiteljev petja iz Doma sv. Lenarta in Doma sv. Agate z dvema kombijema odpeljalo na Ptujsko Goro, kjer se je napovedal že drugi letni koncert minorita p. Tonija Brinjovca. Že dobro uro prej so se valile množice s parkirišča na hrib, kjer so zapolnili prostor do zadnjega kotička. Letošnjemu izvajanju je dal naslov Glasba je življenje. To je bil preplet melodij, ki so zaznamovale njegovo življenjsko in duhovno pot. »Kar je Bog storil v mojem življenju, je odmevalo v pesmih,« je dejal. Pred vsako pesmijo je podal kratko zgodbo ali spomin, vezan nanjo. Bilo je izjemno čustveno. Koncert je organiziralo Turistično društvo Ptujska Gora. Anica Horvat
V razgibanem zasavskem hribovju leži župnija Polšnik, ena od njenih podružnic pa je vas Mamolj. Tu živi okoli 150 ljudi, tik ob gozdu in ob krošnji mogočne lipe pa stoji cerkvica sv. Janeza Krstnika, ki letos praznuje 500. obletnico prve omembe. V pripravi na ta visoki jubilej so vaščani sklenili, da cerkvico obnovijo in jo kot dragulj predajo svojim potomcem. Ker se je nagibala, so uredili novo temeljenje, stene so povezali z novim vencem, nanj postavili novo ostrešje in kritino, uredili odvodnjavanje, zamenjali opaž, prebelili stene tako zunaj kot znotraj, v cerkvi izdelali poslikavi, ob njej postavili drog s slovensko zastavo. Ob več kot 300 urah lastnega vloženega dela in truda so pri projektu sodelovali še: podjetje Trgograd d. o. o., Vinko Praprotnik s. p., Tesarstvo in Krovstvo Anton Bučar s. p., Branko Jakoš in Anton Lavrač ter domačina Otmar Medved in Natalija Borišek. K združeni slovesnosti ob obhajanju 500. obletnice prve omembe cerkvice in ob zaključku obnovitvenih del smo...
V Devini pri Slovenski Bistrici se že več kot 30 let ob koncu avgusta oziroma v začetku septembra dobimo pri Marijini kapelici. Tudi letos se nas je zbralo okoli sto domačinov in romarjev iz bližnje okolice. Mašo za vse pokojne Devinčane je daroval župnik Jani Družovec, s petjem pa so jo polepšali pevci cerkvenega zbora. Po maši smo vaščani pripravili pogostitev z domačimi dobrotami. Glavna gonilna sila srečanja je že vsa leta Štefka Leskovar. Za svoje dolgoletno prostovoljno delo in pripravljenost pomagati drugim je prejela tudi občinsko priznanje.
Danica Sagadin Leskovar, foto: Branko Leskovar
Tudi letos je bilo zadnjo nedeljo v avgustu na Jamniku v podružnični cerkvi sv. Primoža in Felicijana slovesno in praznično. V cerkvi in ob njej so se zbrali domačini, romarji in drugi obiskovalci ter skupaj obhajali tradicionalni semanji dan. V vaseh Jamnik, Podblica, Nemilje in Njivica, ki spadajo v župnijo Besnica, je zadnja avgustovska nedelja tradicionalno namenjena žegnanju oziroma semnju. To je pomemben krajevni praznik. Mašo je daroval domači župnik Igor Jereb. Bogoslužje so s petjem obogatili člani Mešanega pevskega zbora sv. Tilna Besnica, pod vodstvom zborovodje Janeza Fabijana in ob orgelski spremljavi Žige Lebna. Glasbeni del slovesnosti sta dodatno popestrila flavtistka Neža Obed in orgličar Cveto Štular. Maši je sledilo prijetno druženje pred cerkvijo. Janez Fabijan
V seliščih pri Sv. Juriju ob Ščavnici ob domačiji Marije in Jožefa Forjana tik ob cesti na robu njive stoji križ, ki je bil po ohranjenih legendah postavljen v spomin na farnega župnika župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Antona Zemljiča, ki se je na tem mestu ob jahanju konja smrtno ponesrečil. Kot je bilo zapisano ob slovesni blagoslovitvi v soboto, 29. avgusta, je župnik Zemljič z župljani v procesiji romal v cerkev sv. Mihaela v Veržej. Po vračanju sta župnik Zemljič in jürjovški mesar Jožef Kreft stavila, kateri bo s konjem prej prišel domov v Sv. Jurij. Na poti pa se je zgodila nesreča. Župnik je na prostoru, kjer stoji križ, padel s konja in umrl. Tedaj je bil njemu v spomin postavljen križ, ki so ga farani ohranjali skozi stoletja. Za zadnjo obnovo križa sta leta 1982 poskrbela Marija in Jožef Forjan. Ker je bil križ v slabem stanju, so zanj tokrat na pobudo vaščana Franca Žuniča poskrbeli vaščani Selišč. Križ je namesto lesenega jeklen, kip Križanega je obnovil Grega Žunič, kip Mari...
V soboto, 29. avgusta, so verniki župnij Črenšovci in Velika Polana poromali na starodavna romarska svetišča Veselo Goro, Šentrupert, Žalostno goro ter se ustavili pri rojakinji sestri Emanueli Žerdin v samostanu na Resi v Vidmu pri Krškem. Z romarji je bil župnik obeh župnij Zoran Car in duhovni pomočnik Jožef Horvat. V Šentrupertu jih je pričakal rojak salezijanec Štefan Krampač, ki je v cerkvi sv. Ruperta skupaj z obema duhovnikoma daroval romarsko mašo in jih potem spremljal na romarski poti. T. H.
Prvi skupni delovni dan za vse zaposlene v Zavodu sv. Stanislava v novem šolskem letu 2026/27 je bil v sredo, 19. avgusta. V tem letu 30-letnico delovanja praznuje Glasbena šola Matije Tomca. Temu primerno je tudi letošnje vodilo: Ko srce zazveni. Srečanje so začeli z mašo, ki jo je v avli Osnovne šole Alojzija Šuštarja daroval ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar. Po maši je bil tradicionalni zajtrk v hrastovi jedilnici s pozdravom direktorja zavoda Antona Česna. V uvodni motivaciji smo reševali težave na življenjski poti fiktivne Stanke. Sledila je okrogla miza o umetni inteligenci v današnjem pedagoškem prostoru z Markom Weilgunyjem, dr. Štefanom Hosto, dr. Markom Grobelnikom in Klemnom Selakovičem. Š. T.
Na predvečer praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v nedeljo, 16. avgusta, je bila v župnijski cerkvi Srca Jezusovega v Veliki Polani maša za domovino. Poleg domačih vernikov so se maše udeležili predstavniki državnih organov. Mašo je daroval lendavski dekan Boris Kučko ob somaševanju domačega župnika Zorana Carja. Osrednja misel v nagovoru je bila, da se s ponosom spominjamo dogodkov izpred več kot sto leti, ki so prav s podporo nekaterih takratnih zavednih duhovnikov zaznamovali usodo Prekmurja in Slovenije. T. H.
Med pohorskimi gozdovi stoji na Treh Kraljih podružnična cerkev župnije Tinje. Cerkev je posvečena svetim trem kraljem. Žegnanje vedno praznujemo na Lovrenčevo nedeljo, letos 9. septembra. Župnik Dejan Frangež je slovesnost začel ob pomoči diakona Ivana Žišta z Najsvetejšim s procesijo okoli cerkve in s tremi evangeliji. Prosili smo za ugodno vreme, bogate sadove zemlje, blaginjo in mir. V nagovoru pri maši je župnik Dejan pojasnil pomen procesij. Spraševal se je, kakšna je naša vera in ali še verujemo. Slovesnost so povzdignili cerkveni pevci. Po maši je župnik ob cerkvi blagoslovil mopede in njihove voznike. Ključarji in njihove družine so pripravili vse potrebno. Na cerkvenem zidu blizu oltarja so obešeni okovi. Moja stara mama in teta Milka sta pripovedovali, da so se na mestu, kjer zdaj stoji cerkev, ti okovi sami razprli in odpadli našemu rojaku, ki je bil turški ujetnik in jim je pobegnil. Štefka Durič
Duhovnik na Svetinjah Jožef Rajnar, tudi sam lovec, je v nedeljo, 9. avgusta, pri lovskem domu v Veličanah daroval mašo v čast sv. Huberta, ki jo v okviru druženja z lovci tradicionalno pripravi Lovska družina Ivanjkovci. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, pa je v okviru prireditve Pozdrav trgatvi na Svetinjah po slovesni maši v cerkvi vseh svetih pred farnim svetiščem blagoslovil klopotec, ki so ga nato po navodilih Branka Fifnje postavili folklorniki ob parkirišču. V kulturnem programu sta nastopila Trobilni kvintet Kulturnega društva Ormož in folklorna skupina Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci. Katjuša Grof Štih,
foto: Denis Žuran
V nedeljo, 13. septembra, na predvečer praznika povišanja sv. Križa, je bilo v naši romarski cerkvi slovesno. Tudi letos so se praznovanju pridružili romarji iz avstrijskega Eibiswalda (Ivnika), ki so se proti večeru zbrali na Dobrovi in od tam med molitvijo križevega pota priromali do cerkve. Sledila je slovesna maša v slovenskem in nemškem jeziku, ki so jo darovali župnik Franček Kraner in gosta iz Avstrije. Srečanje se je nadaljevalo s procesijo z lučkami okrog cerkve, med katero so se navzoči s petjem priporočili lurški Mariji. V cerkvi so sledile še litanije in blagoslov. Franci Kotnik
V nedeljo, 23. avgusta, se je v gostilni Ploj v Smolincih pri Cerkvenjaku zbrala družina Fijavž iz Čakove. Srečanje je bilo nekaj posebnega, zbralo se je vseh osem članov družine, starih od 74 do 87 let. Navzoči so bili tudi vsi otroci, vnuki in pravnuki, skupaj kar 60 članov rodbine. Srečanje je povezalo družine iz Kanade, ki so se tokratnega srečanja udeležile s šestimi člani. Čeprav jih ločuje ocean, so zelo povezani. Rodbina posebno pozornost namenja najmlajšim, saj želijo, da tudi nove generacije spoznajo svoje korenine, se med seboj spoznajo in ohranjajo družinske vezi. Tudi kanadska družina je po svoje posebna, saj se je razvila v pravo večnacionalno rodbino, v kateri se prepletajo različne narodnosti in kulture. Maks je poročen s Poljakinjo, njun sin ima ženo, ki je po materi Francozinja, po očetu pa Nemka ter ima še polsestro italijanskih korenin. Tudi drugi sin ima hčerko z dvojno narodnostjo, francosko in indijansko. Vsa ta pisana druščina se je v nedeljo zbrala za domačo sl...