Vir: Družina
četrtek, 25. junij
V stolnici svetega Nikolaja v Murski Soboti je v četrtek, 25. junija, potekala osrednja slovesnost ob 20-letnici Škofije Murska Sobota. Jubilejno praznovanje je zaznamovala zahvalna sveta maša, pri kateri so se verniki skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami, slovenskimi škofi in drugimi udeleženci zahvalili za prehojeno pot mlade škofije ter prosili za blagoslov prihodnjih let.
V moji mladosti se mi je zdelo, da imajo moji starši in kateheti, ki so mi posredovali krščansko vero, razčiščene pojme, kaj je prav in kaj ne, kaj je deset Božjih zapovedi in kaj so cerkvene zapovedi. Poučili so me, da je neupravičeno opuščanje nedeljske svete maše, kar predpisuje cerkvena zapoved, velik greh, in če imaš velik greh, ne moreš naslednjič brez spovedi k obhajilu. Opažam pa, da v zadnjem obdobju nekateri kristjani z lahkoto opuščajo nedeljsko mašo ali gredo mirno k obhajilu. Mene to zmoti, da bi jih najraje opozorila. Slišala sem novejšo razlago, da prekršek cerkvene zapovedi ni smrtni greh. Prosim za odgovor, da se bom znala pogovarjati z vnuki, ki obiskujejo verouk in bi se radi včasih izognili nedeljski maši, ki meni veliko pomeni. Ni mi žal za noben obisk nedeljske maše, čeprav je bilo to včasih povezano z žrtvijo. Terezija
Za razliko od pravoslavja in protestantizma katolištvo ne pozna narodnih Cerkva. V pravoslavju imamo denimo Srbsko pravoslavno Cerkev, v protestantizmu pa Švedsko Cerkev. Medtem ko imamo v katolištvu slovensko Cerkev, kjer je pridevnik slovenska pisan z malo začetnico, z veliko začetnico pa pridevnik Rimskokatoliška. Ne gre za slovnična preigravanja, gre za bistveno naravo naše Cerkve, ki ni zaprta v narodni prostor, temveč ima svojo Glavo v Rimu, pri grobu apostola Petra.
Katolištvo torej ne pozna narodnih Cerkva, vseeno pa narodno bit in narodno pripadnost razume kot Božji dar. Ne da bi izgubilo vez edinosti z Rimom, se katolištvo trudi rasti iz konkretnega naroda in se izražati v konkretni narodni obliki. Najlepše se to vidi na Svetovnem dnevu mladih, kjer nad milijonsko množico, ki je enega srca po veri, ponosno plapolajo narodne in državne zastave z vseh koncev sveta.
Poleg tega obstajajo narodi, v katerih je Katoliška Cerkev skozi zgodovino delovala izrazito narodotvorno, celo...
Nekega dne vas bo morda poklical »bančni uslužbenec« in vam povedal, da so bili vaši podatki zlorabljeni. Da je nekdo v vašem imenu odprl bančni račun in najel kredit. In da morate svoje prihranke prenesti na nov račun, če jih želite zaščititi. Človek, ki vam bo napletel to zgodbo, je seveda prevarant, ki mu dišijo vaši prihranki. Denarne prevare niso iznajdba sodobnega časa. Med nami so bili vedno posamezniki, ki so poskušali obogateti na račun drugih. O njihovi premetenosti in naši lahkomiselnosti govori razstava Denar in kriminal: Tekma brez konca, ki je na ogled v Muzeju in galeriji MUZA na Čopovi ulici v Ljubljani.
Razstava Denar in kriminal, ki so jo pomagali pripraviti številni partnerji (med njimi je tudi slovenska Policija), je razdeljena na tri sklope: ponarejanje denarja, ropi bank in bankomatov ter kibernetski kriminal.
Ponarejevalci
Izlet na drugo stran zakona začnemo pri bankomatu, ki so ga lansko jesen razstrelili v Gameljnah pri Ljubljani. Od njega pa se preselimo v...
Poletje ponuja bogat živi svet, ki je v tem času v polnem razcvetu. Prijazne temperature omogočajo življenje številnim žuželkam, med katerimi izstopajo pisani metulji in cel niz drugih opraševalcev rastlin, ki živijo na vrtu, travniku in gozdu. Vseh žuželk pa nismo veseli. Včasih se vprašamo, čemu sploh so na tem svetu, vendar odgovora ne bomo našli. V stvarstvu je vse urejeno, vsako bitje na tem svetu ima svoj prostor in namen, zato so takšna ugibanja nesmiselna.
Ena takih nadlog so komarji, ki jih pri nas živi kar nekaj vrst. Med njimi zadnje čase posebej izstopa prišlek, ki brez človeške pomoči zagotovo ne bi nikoli zašel v naše kraje. Tigrasti komar (Aedes albopictus) je dobil ime po značilnem tigrastem vzorcu telesa, na sklepih nog pa ima bele luske, ki na temni podlagi dopolnjujejo tigrast vzorec. Je dnevno dejavna žival, ki se za razliko od domačih vrst odlično znajde tudi na žgočem soncu. To pomeni, da smo njegovega pika lahko deležni tudi, ko se sončimo. Naši komarji so dejav...
Česnova trava, Tulbaghia violacea, je rastlina, ki jo na različnih rastiščih opazujem že nekaj let. Najprej sem jo opazila na Krfu, kjer je rasla pod oljko. Pritegnili so me zeleni, suličasti listi in vijolični cvetovi, ki niso kazali znakov vročinskega stresa. Listi so tvorili gosto zeleno preprogo, prav lep kontrast s srebrnimi listi oljke. Potem sem jo opazila tudi drugod v toplejših krajih. Je trajnica, ki izvira iz Južne Afrike. Suličasti listi tvorijo šope in zrastejo nekako 40–50 cm, odvisno od lege. Poleti se nad listi razcvetajo vijolična socvetja, ki neutrudno cvetijo tja do jeseni. Prenese sušo, občutljiva pa je na zimske zmrzali, tako da pri nas ne prezimi dobro. V vrtnariji smo jo začeli gojiti šele letos, namenjena je predvsem za sajenje po vrtovih na Primorskem. Posadili jo bomo tudi na prosto na različno izpostavljene lege v vrtnariji, kot preizkus, da vidimo, v kakšnih pogojih bi morda le preživela zimo v Ljubljani.
Česnova trava pa ni samo okrasna rastlina, uporabna...
Na maslu praži narezan por, prilij vročo vodo in duši. Ko voda izpari, dodaj moko in praži, da por malo porumeni. Nato prilij jušno osnovo, vino in smetano ter po okusu osoli. Omaka naj vre še 10 do 15 minut.
Župnija Ljubljana – Stožice je mestna župnija, letos so praznovali njeno 50-letnico
Bernard Rožman je pri Anzelnovem kozolcu v petek, 12. junija, blagoslovil lipo. V nedeljo, 14. junija, pa je po maši Gregor Luštrek blagoslovil pivo in sejemski prostor. Sveti Vid je namreč tudi zavetnik pivarjev, zato je prav, da se na ta dan popije tudi kakšen vrček piva, posebno še, če je blagoslovljen. Pred blagoslovom na prostoru pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici je za dobro razpoloženje poskrbela godba Lukovica, po blagoslovu pa številne stojnice, kuhanje golaža, metanje škornja v koš in predstavitev že pozabljenih obrti. D. J. D.
Kot ena družina smo se na farni dan, 7. junija, podali v procesiji skozi vas ter se ustavili ob štirih oltarjih. Ob vsakem oltarju je duhovnik prebral odlomek iz evangelija, sledile so prošnje za Božji blagoslov, varstvo in ohranitev našega kraja. Pri procesiji so sodelovali tudi člani Gobarskega društva Šmartno. Pri maši nas je nagovoril Gusti Raščan. Poudaril je, da se mora Jezus naseliti v naša srca, naše življenje in našo skupnost. Bog se dotika naše notranjosti in nas po sveti evharistiji hrani ter krepi za vsakdanje življenje. »Naj bo naša župnija, nad katero bdi sveti Martin, živo orodje v Božjih rokah. To smo mi – župljani, ki poslušamo Boga, drug drugega in smo tudi sami slišani,« je dejal. V družabnem delu srečanja je Majda Kac predstavila dolgoletno skrb za krašenje cerkve ob pomembnih dogodkih. Ob fotografskih utrinkih smo se spomnili številnih praznovanj in slovesnosti. Posebna zahvala velja dvanajstim skupinam, ki vse leto skrbijo za čistočo in lepo okrašeno cerkev. Druže...
Na sončno nedeljsko popoldne, 7. junija, smo se v prijetnem vzdušju zbrali na srečanju starejših župljanov v župniji Homec. Verniki, starejši od 60 let, so se najprej udeležili maše v župnijski kapeli. V lepem številu smo prisluhnili župniku Tadeju Ložarju, ki nam je na preprost in spodbuden način približal pomen zakramenta bolniškega maziljenja – kot daru tolažbe, moči in Božje bližine v težjih trenutkih življenja. Po nagovoru je zakrament podelil številnim navzočim. Srečanje smo po maši nadaljevali v prijetnem in veselem druženju ob dobrotah župnijskih gospodinj. Takšni trenutki nas vedno znova povezujejo in bogatijo. Mlajši smo iz srca hvaležni starejšim za njihovo toplino, modrost in vero, ki jo tiho, a zgovorno prenašajo med nas. Srečanje je organizirala župnijska Karitas.
Petra Slevec
Gasilci iz Male Polane so v soboto, 6. junija, obeležili osemdeset let delovanja. Jubilej so počastili s številnimi gasilci iz okolice in vaščani. Ob častitljivem jubileju so razvili tudi nov društveni prapor, ki ga je blagoslovil župnik župnije Velika Polana Zoran Car. T. H.
Na deseto nedeljo med letom, 7. junija, so se v župnijski cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v dvojezični župniji Lendava zbrali zakonski jubilanti, ki letos praznujejo okrogle obletnice poroke. Lepo število zakonskih parov je napolnilo klopi v cerkvi, kjer je zahvalno mašo daroval lendavski župnik Martin Dolamič-Konrad. Povedal je, da v času, ko zvestoba ni vedno samoumevna, medsebojna ljubezen, spoštovanje in pripadnost drug drugemu tvorijo dragocen dar župnijski skupnosti. Med mašo je župnik Martin vsakemu zakonskemu paru izročil zahvalno listino župnije, vsi skupaj pa so obnovili zakonske obljube. T. H.
7. in 8. junija je skozi Slovenijo v Rim in na Monte Cassino romala skupina Poljakov iz kraja Lubecko v Gornji Šleziji. Romali so z 11 traktorji, starimi od 50 do 70 let, večinoma znamke Ursus. Med več kot 2.000 kilometrov dolgo vožnjo so se ustavili na hribu Kahlenberg nad Dunajem, kjer je poljski vojskovodja Jan III. Sobieski 12. septembra 1683 premagal Turke in rešil Dunaj. V Sloveniji sta jih sprejela in prenočila Janez in Jani Lončar, lastnika Lončarjevega muzeja na Podborštu pri Komendi. Poljske romarje so prišli pozdravit člani nekdanjega društva Stari traktor iz komendske občine in Janijevi prijatelji s starimi mopedi. V Rimu upajo na sprejem pri papežu Leonu XIV. Na Monte Cassinu so na pokopališču vojakov drugega poljskega korpusa pod poveljstvom generala Wladyslawa Andersa izobesili poljsko državno zastavo v spomin na mnoge mrtve rojake, ki so proti koncu druge svetovne vojne tukaj izkrvaveli v bitki z Nemci. Romanje je bilo tudi dobrodelnega značaja, saj zbirajo sredstva za...
V soboto, 6. junija, so se tamkajšnji gasilci in krajani razveselili novega gasilskega vozila, ki bo izboljšalo delovne pogoje gasilcev in prispevalo k hitrejši intervenciji ob gašenju. Številni gostje so jim čestitali ob pridobitvi, ljutomerski župnik Goran Merica pa je poleg čestitk vozilo še blagoslovil. T. H.
Tudi letos so se v soboto, 6. junija, na Colu na parkirišču ob cerkvi pri blagoslovu zbrali motoristi od blizu in daleč. Pri blagoslovu motoristov in njihovih motornih konjičkov – od mopedov, močnejših motorjev vse do štirikolesnikov – tudi letos ni manjkalo niti motorjev častitljivih starosti, ki so stari že 70 ali več kot 90 let, a še vedno zaradi skrbne nege njihovih lastnikov brezhibno delujejo. Navzoče sta nagovorila ljubitelja motorjev Hubert Pregelj in Slavko Mikuž. Hubert je povedal, da so se letos ob srečanju odločili tudi za akcijo zbiranja prispevkov, ki jih bodo darovali za otroke tragično preminulih očetov v hudi prometni nesreči, ki se je zgodila v neposredni bližini. Glavni promotor srečanj in blagoslova, domači župnik Peter Černigoj, je navzoče motoriste in motorje po nagovoru in molitvi tudi blagoslovil. Sledila je panoramska vožnja.
Ivan Škvarč
Namen kolesarskega romanja upanja v organizaciji Radia Ognjišče in v sodelovanju z AMZS je zahvala ob 30. obletnici prvega obiska papeža Janeza Pavla II., 35. obletnici samostojnosti Republike Slovenije in hkrati prošnja za mir, ki je danes še kako potreben. Potem ko so se kolesarji odpravili iz Ljubljane proti cilju, se je karavana ustavila v Krašnji na zajtrku. Presenečeni so bili nad odzivom ljudi, ki so jih spodbujali že ob poti, in še bolje ob množičnem sprejemu v Krašnji. Prav prileglo se je okrepčilo, ki so ga bili deležni v Baru pod lipo. Navzoči so lahko poklepetali tudi s škofom Andrejem Sajetom in diakonom Janezom Rožmanom, ki je nekaj časa služboval v Krašnji. Karavani kolesarjev sta se pridružila še župnik Bernard Rožman in duhovni pomočnik Gregor Luštrek ter nekateri drugi kolesarji iz Krašnje, ki bodo odpeljali eno ali dve etapi. Član ŠD Krašnja Jernej Tič bo traso prevozil v celoti.
D. J. D.
Duhovnik Gusti Raščan je v nagovoru pri maši razmišljal o skrivnosti Svete Trojice, ki presega vsako človeško misel. Bog Oče je širno morje milosti, globok žar ljubezni, vse je v njegovi prekipevajoči ljubezni, od vekomaj je. Jezus Kristus je luč upanja, med nami je v sveti evharistiji, je živa navzočnost, on je beseda večnega življenja. Sveti Duh razsvetljuje človeka, je osrečujoči nemir, prižiga hrepenenje. Pri drugi maši je bila slovesnost prvega svetega obhajila. Kot njegovi prijatelji so prvoobhajanci Jezusu napisali pismo. Pisali so, da ga imajo radi, ker je dober, prijazen in pomaga ljudem. Uči nas, da moramo biti prijazni drug do drugega, si pomagati in odpuščati. Vedno nam daje moč, ko smo žalostni, posluša nas, ko molimo. Zahvalili so se mu, ker nas vse varuje, in nas uči ljubiti. Duhovnik in katehet Franc Linasi je prvoobhajancem napisal, da jih je v letošnjem pastoralnem letu spremljal, opazoval, se jim čudil, kdaj bil tudi žalosten. Bil je vesel prijetne nagajivosti, žalos...
V letu po zlati maši smo se duhovniki, posvečeni v svetem letu 1975, pred kratkim srečali na Kojskem, v Goriških brdih. Pri Sv. Križu nad Kojskim, v cerkvi z znamenitim oltarnim triptihom z letnico 1515, smo darovali mašo ob navzočnosti nekaterih domačinov. Sledilo je bratsko kosilo v Planinski koči na Sabotinu. Ustavili smo se še v Prilesju ob Soči, v župniji Deskle, in v cerkvi sv. Ahaca občudovali freske iz leta 1450, najstarejše v Brdih. Bratsko druženje z ogledom umetnin iz daljnih časov nas je spodbudilo, naj vztrajamo v Gospodovi službi v letih, ki »že prinašajo svoje«. Miro Šlibar