Vir: Družina
sreda, 1. april
»Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi.« To Avguštinovo misel vedno bolj doživlja današnji človek, ki ga sladkost sodobnih instant užitkov pušča vse bolj praznega. Veselimo se porasta katehumenov, ki doma in po svetu izražajo vero, da je vstali Kristus edini poslednji smisel našega življenja. Naj nam kultura smrti in osebne življenjske preizkušnje ne zastrejo obzorja te velikonočne zarje.
Povezani z vami v molitvi vam sodelavci Družine voščimo blagoslovljeno in veselo veliko noč.
Boštjan Debevec, odgovorni urednik
Velikonočna Družina je dvojna, zato bo prihodnja, 16. številka, izšla 15. aprila. Prispevke za prihodnjo številko lahko pošljete do petka, 10. aprila, na naslov redakcija@druzina.si. Obvestila in oglase za prihodnjo številko sprejemamo do ponedeljka, 13. aprila, na naslovih: oglasi@druzina.si in obvestila@druzina.si.
Velikonočno voščilo slovenskih škofov 2026
V četrtek so v Sokolskem domu v Škofji Loki predstavili 21. številko zbornika Pasijonski doneski
V Galeriji Družina si do 10. aprila lahko ogledate izjemno razstavo o Lorenzu in Rozi Krach, pionirjih ateljejske fotografije na Slovenskem
Na cvetno nedeljo je župnija Ljubljana - Sv. Jakob tudi letos pri-pravila križev pot na Grad. Ob tretji uri se je pred podružnično cerkvijo sv. Florijana, zaobljubno romarsko cerkvijo ljubljanskih meščanov, ob župnijskem upravitelju p. Tomažu Mikušu in Gregorju Gorencu, duhovnem pomočniku v župniji Ljubljana - Sv. Križ, zbralo okoli petdeset župljanov. Prvi dve postaji križevega pota sodobnega mladega človeka smo zmolili ob milostni podobi Žalostne Matere Božje pri sv. Florijanu, nato pa molitev s postanki nadaljevali vse do kapele sv. Jurija na Ljubljanskem gradu. Nedeljski sprehajalci, domači in turisti, so izkazali spoštljiv odnos, marsikdo se je ob procesiji, ki se je vila za križem, odkril in pokrižal. Že čez nekaj tednov se bomo na Ljubljanskem gradu znova srečali pri maši ob praznovanju godu mestnega zavetnika sv. Jurija: v četrtek, 23. aprila, ob 17. uri. Molili bomo za mesto, meščane in vse, ki v Ljubljano prihajajo. T. P. J.
V župniji sv. Ruperta v Voličini so tudi letos za cvetno nedeljo izdelali veliki presmec in tristo maket manjših presmecev. Velikega so postavili pred župnijsko cerkvijo sv. Ruperta. Blagoslovil jih je ruperški župnik Jože Muršec. Za velik presmec vsako leto poskrbijo člani Turističnega društva Presmec iz Dolgih Njiv, ki letos slavi trideset let delovanja. Letos jih je z obiskom počastil tudi prvi predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. T. H.
Kot vsako leto so tudi letos člani Turističnega društva Radehova spletli dva presmeca za župnijsko cerkev sv. Lenarta in domačo kapelo v Radehovi. Letos so zaradi obnove strehe župnijske cerkve spletli nižjega in ga postavili ob zakristiji. T. H.
V Zavodu Marianum so v rokodelskem centru DUO Veržej tudi letos pripravili tradicionalno razstavo pirhov in velikonočnega kruha. Krajši program ob odprtju, ki ga je pripravila in povezovala vodja Centra DUO Iris Balažic, so z glasbenimi točkami obogatile Veronika Pajič, Ema Poredoš in Žana Žerdin pod mentorstvom Nuše Titan iz Glasbene šole Beltinci. Razstavi na pot sta spregovorila župan Občine Veržej Drago Legan in direktor Zavoda Marianum Blaž Cuderman, razstavo pa je blagoslovil ravnatelj salezijanske skupnosti v Veržeju Mitja Franc. Na letošnji razstavi se predstavlja 6 vrtcev in šol ter 25 društev in posameznikov, ki skupaj razstavljajo 237 pirhov. Letošnja razstava ni samo lepa na pogled, ampak tudi zadiši po sveže pečenem kruhu. Ob pirhih je razstavljenih 10 velikonočnih hlebcev kruha. Zanj so poskrbele gospodinje in kmečke žene iz okolice, Term Banovci ter kuhinja Zavoda Marianum Veržej. T. H.
V četrtek, 26. marca, je bila v znameniti Schwentnerjevi hiši na Vranskem dana na ogled razstava Pisanice tako in drugače Jelke in Jožeta Žlausa. Z ljudsko glasbo je odprtje popestril trio Kitarakon. Jože Žlaus je v širšem slovenskem prostoru znan kulturnik, glasbenik, grafik. Žena Jelka se ob glasbenem udejstvuje tudi na likovnem področju. Njuna potujoča razstava obsega petindvajset pisanic, povzetih po pravljičnih motivih miniaturnih silhuet Doroteje Hauser, nekaj pa je tudi pisanic, ki so čisti Jelkini originali s štajerskimi vinskimi motivi. Jože razstavlja ciklus grafik Pisanice v modrem, navdihnjene po mapi etnografa Alberta Siča iz leta 1922. Tretji sklop pa sestavlja samo del Žlausove zbirke različnih pisanic iz Bele krajine in Prek-murja ter iz nekaterih drugih držav: Češke, Slovaške, Ukrajine, Nizozemske, Avstralije. Skupno je na razstavi mogoče občudovati poleg 50 grafik več kot 200 pisank. Jože Potrpin
Revija mladih orglavcev na orglah ljubljanske stolnice
Papež Leon XIV. je sinoči pred odhodom iz Castelgandolfa, kamor se vsak teden odpravi po nedeljskih slovesnostih v Vatikanu, v pogovoru z novinarji namenil odločen poziv k miru ameriškemu predsedniku Trumpu in vsem svetovnim voditeljem.
V letu 2026 obhajamo 800-letnico smrti sv. Frančiška Asiškega. To je priložnosti, da se kot romarji znova ustavimo ob njegovem življenju, besedah in dejanju. Vabljeni, da se pridružite romanju bralcev revije Magnificat, ki bodo konec maja štiri dni odkrivali veličino tega svetega moža, ki ni bil le ustanovitelj reda in svetnik svojega časa, temveč je tudi danes močan navdih preprostosti, ponižnosti, miru in ljubezni do vsega ustvarjenega.
"Selamat Paskah! Yesus sungguh telah bangkit!" kar v indonezijščini pomeni "Srečno veliko noč! Jezus je resnično vstal!"
Alojzij Pavel Florjančič o Frančiški Jenko iz Virloga pri Stari Loki in njeni skrbi za razdejani bratov »grob«.
torek, 31. marec
Tebi, ki si bil žejen,
so dali piti žolč in kis.
Prostovoljno si ju izpil,
da bi sadež grenkobe postal sladek.
Odvzemi grenkobo strupa,
vbrizganega v pregibe moje duše,
in tvoja ljubezen v njih bo postala prijetna.
Namesto drevesa, zasajenega v raju,
ki je privedlo v smrt,
si na svoja ramena vzel les križa
in nesel si ga vse do Golgote.
Dvigni mojo dušo, polno grehov,
ti, ki si nosil najtežja bremena,
tako kot si nesel izgubljeno ovco
na svojih ramenih.
Odnesi mojo dušo s tega sveta
vse do obljubljene dežele.
Sveti Patriarh Nerses milostljivi
V spominih na doživljanje duhovne sreče, ko nam je 2. vatikanski koncil z liturgično prenovo omogočil spremljanje sv. evharistije tudi v našem maternem jeziku slovenščini, me res vznemirja nerazumni beg v nekakšno tradicionalno bogoslužje v latinščini, fizično odmaknjeno proč od občestva. Opažam ga pri mnogo mlajših od mene in ne pri duhovnikih v pokoju. Ali da Vincijeva Zadnja večerja slika le vznemirjenost ob napovedi izdaje enega izmed dvanajsterih? Ne kliče bolj po prenovi vesoljne Katoliške Cerkve za sodobni čas? Ko je Kristus za to mizo, obdan z apostoli, delil v njihove roke kruh in jim najbrž v aramejščini pojasnjeval, da kruh postaja njegovo skrivnostno Telo? Za koga se torej ima Bratovščina Pija X., ki odklanja dialog s Petrovim naslednikom Leonom XIV. in obuja sv. mašo v latinščini, obhajilo izključno na jezik in kliče po restavriranju neke preživele Cerkve? Kako se je že odzval neizprosni judovski tradicionalist na Njegov klic: »Pavel, zakaj me preganjaš?« Jože
Gotovo nisem edini, ki ga vznemirja dogajanje, na katero nas spomni obhajanje cvetne nedelje. Muči me vprašanje, kako se je lahko razpoloženje množice do Jezusa spremenilo v tako kratkem času. Kar nekaj razlagalcev mi skuša dilemo olajšati z ugotavljanjem, da množica cvetne nedelje ni bila tista, ki je pred Pilatom terjala Nazarečanovo križanje. A sam se bolj nagibam k enačenju obeh skupin. Gotovo bi bilo prijetneje na Jezusove občudovalce ob vstopu v Jeruzalem gledati kot na dobre ljudi (s katerimi se posameznik kar nekako poistoveti) in na hrumečo drhal pred rimskim prokuratorjem kot na pokvarjence (pri čemer posameznik rad pomisli, da sam že ni tak). Toda čisto mogoče se mi zdi, da je Bog v svoj odrešenjski načrt, h kateremu je hočeš nočeš sodila smrtna obsodba njegovega učlovečenega Sina, vključil ne naravne hudobije, pač pa močno razširjeno prilagodljivost, slabištvo in strah pred spremembami večine med nami. In da so prav te človeške lastnosti bistveno sooblikovale kriminalko, ki...
Planinsko društvo Prebold je zasnovalo Preboldsko planinsko pot, ki ni označena samo v naravi, ampak ima tudi privlačno spletno stran. Dolga je 34 kilometrov, vzpne se na deset vrhov, zato je seštevek vseh vzponov kar 2.380 metrov. Prehodimo jo lahko v enem kosu ali po delih, saj je razdeljena na tri etape. Prva etapa nas iz Prebolda popelje na Žvajgo, Tolsti vrh, Strnik in 925 metrov visoko Reško planino, ki je najvišja vzpetina te etape.
Prebold (1.677 prebivalcev) leži na južnem robu Spodnje Savinjske doline. Mimo njega teče reka Bolska, ki se manj kot dva kilometra stran izliva v Savinjo. Naselje se je razvilo pod gradom Liebenstein, ki je že v 13. stoletju stal na pobočju Tolstega vrha. V središču naselja je ob cesti proti Trbovljam župnijska cerkev sv. Pavla, ki jo je leta 1898 posvetil lavantinski knezoškof Mihael Napotnik.
S parkirišča pri vrtcu in osnovni šoli krenemo do bazena in teniških igrišč. Ob parkirišču za avtodome je tabla s predstavitvijo Preboldske planinske poti...
Pomlad je napočila, kar pomeni, da se življenje poraja vsepovsod. Na videz mrtva okolja lahko včasih kar kipijo od vrveža, kljub temu da so lahko nočne temperature še krepko pod ničlo, kajti sonce ima že tolikšno moč, da s svojimi žarki prežene nočno mrtvilo v nekaj minutah. Čeprav je listje morda še malo pred tem pokrivala jutranja slana, ga pomladno sonce v hipu osuši in segreje, kar ponuja prijazno okolje majhnim prebivalcem tal, ki se jim vedno nekam mudi. V suhem listju gozdnega obronka, ki ga je obsijalo sonce, bomo opazili pajke, ki tekajo z lista na list, hiteč po nam neznanih opravkih in potih. Če bomo pogledali pozorneje, bomo opazili, da posamezni pajki nosijo pod oprsjem kroglice, ki znatno presegajo velikost njihovega zadka. Pravilnih okroglih oblik so in imajo polsten videz. To so samice pajkov volkcev (Lycosidae), ki veljajo za zelo skrbne matere, kroglice, ki jih prenašajo, pa so zapredki z jajčeci. Samica, otovorjena z zarodom, nenehno potuje po tleh v iskanju toplih m...