Vir: Družina
sreda, 22. julij
Na maslu praži narezan por, prilij vročo vodo in duši. Ko voda izpari, dodaj moko in praži, da por malo porumeni. Nato prilij jušno osnovo, vino in smetano ter po okusu osoli. Omaka naj vre še 10 do 15 minut.
Na olju prepraži drobno sesekljano čebulo, da lepo porumeni. Dodaj narezano piščančje meso in ga dobro opeci z vseh strani. Nato dodaj sesekljan česen, sol, poper, malo rdeče paprike in lovorjev list. Prilij malo vode ali jušne osnove ter pokrito duši približno 20 do 25 minut, da se meso zmehča. Dodaj ajdovo kašo in jo skupaj z mesom na hitro praži 2 do 3 minute. Zalij z vročo jušno osnovo ali vodo. Kuhaj še približno 15 minut, da se ajdova kaša skuha in popije tekočino. Po potrebi jed dodatno začini in pred serviranjem potresi s sesekljanim peteršiljem.
V času, ko so dnevi najdaljši in je svetloba najbolj radodarna, se ob izgubi drage osebe zavemo, da nobena svetloba ne more ublažiti bolečine slovesa drage osebe – spoštovanega očeta, starega očeta, brata, strica in krajana Antona – Toneta Vozla.
Rodil se je 16. avgusta 1937 očetu Antonu in materi Justini. Kot majhen deček je rad opazoval očeta kovača in občudoval njegovo delo. Družina se je povečala še za sestro Marinko. Toda vojna je neizprosno zarezala v družino: oče je padel v partizanih. Živeli so zelo skromno, a izjemno povezani.
Osnovno šolo je obiskoval na Mlinšah, nižjo gimnazijo pa v Zagorju. Kljub nadarjenosti je šolske klopi zamenjali za uk pri kovaču Cirilu Vidmarju, ki je imel v najemu kovačnico ob njihovi hiši. Izučil se je za odličnega kovača in se po nekaj letih dela pri kovaču Turku v Zagorju zaposlil v Rudniku, kjer je opravljali vzdrževalna dela v delavnici in globoko pod zemljo.
Jeseni 1966 je na dom pripeljali življenjsko družico Frančiško Ocepek – Fanči. Nasle...
Na proslavi praznovanja 27. občinskega praznika občine Benedikt je župan mag. Milan Repič izročil župniku Marjanu Roli drugo najvišje občinsko priznanje srebrni grb občine Benedikt. Kot je bilo povedano, ga je prejel za 17-letno vodenje župnije in skrb za župnijsko cerkev v Benediktu in podružnično cerkev sv. Treh kraljev, ki stoji na vzpetini nad Benediktom. Rola se je po prihodu v občino leta 2009 z veliko zavzetostjo lotil obnove župnijskih stavb in okolice ter s skrbnim in odgovornim pristopom poskrbel, da so ti prostori danes zgledno urejeni in prijetni za občane in obiskovalce.
Ludvik Kramberger
Na svečani seji ob letošnjem občinskem prazniku Občine Mislinja je najvišje občinsko priznanje – zlati grb Občine Mislinja prejel župnik Tine Tajnik. Priznanje je prejel za več kot petdesetletno predano delo na verskem, kulturnem in družbenem področju. V vseh teh letih je spremljal številne generacije vernikov (od krstov do slovesov) ter s svojo dobroto, skromnostjo in srčnostjo gradil povezanost med ljudmi. Njegovo delo se kaže tako v življenju skupnosti kot tudi v urejenosti župnijskih objektov, zlasti župnijske cerkve sv. Ilija in Slomškovega doma. Pomembno je zaznamoval tudi širše življenje kraja in občine: spodbujal je pevske zbore, delo z mladimi, sodeloval pri ustanovitvi Karitas ter podpiral dobrodelnost, je pa tudi vrsto let predan športnik in zagret planinski vodnik. Ves čas je ostal človek bližine, odprt za vsakogar.
Jože Tasič
Letošnja zunanja slovesnost ob farnem žegnanju ob godu sv. Petra je bila v nedeljo, 21. junija. Slovesno mašo je ob lepem prepevanju župnijskega pevskega zbora daroval domači župnik Miro Bergelj. V homiliji je predstavil življenja in dela vseh 12 apostolov, ki so bili prvi sodelavci in Jezusovi učenci. Izpostavil je tudi vlogo in pomen domačega občestva, ki se zbira v domači cerkvi. Po maši so veroučenci dobili spričevala in nato še sladoled. Sledila je pogostitev in druženje pred Petrovim domom. Župnijska Karitas je tudi letos pripravila bogat srečelov.
Miran Prnaver
Župnija Komenda je 29. junija slovesno praznovala god župnijskega zavetnika sv. Petra z dvema slovesnima mašama (ob 9. uri je maševal domači župnik Cristian Balint, ob 19. uri pa rojak Peter Stele) in molitvenimi urami ob češčenju Najsvetejšega. Župnik Balint je v govoru med mašo številne udeležence pozval, naj se kot apostola Peter in Pavel vprašajo: Kaj pa meni pomeni Jezus Kristus? Po maši je blagoslovil traktorje. Lastnikom je v nagovoru zaželel varno upravljanje z njimi in z drugo kmetijsko mehanizacijo, jih spodbudil k spoštovanju narave in njenih zakonov ter pridelovanju zdrave hrane.
Jožef Pavlič, foto: Jožef Ciraj
V župniji sv. Petra v Gornji Radgoni so se na praznovanje župnijskega praznika pripravljali s posebno duhovno obnovo. Na sam praznik je slovesno mašo daroval murskosoboški škof Janez Kozinc, ob somaševanju domačega župnika Franca Hozjana in župnika Janeza Ferenceka iz sosednje župnije Apače. Mašo je popestrilo tudi okrog 100 mladih – udeleženci letošnjega že 22. oratorija v radgonski župniji, ki je bil od 26. do 30. junija. Radgonsko župnijsko občestvo je za vse udeležence žegnanjske maše na ploščadi pred cerkvijo pripravilo brezplačne prigrizke in napitek. V osrčju mesta pa je bil ta dan tudi tradicionalni Petrov sejem.
Franci Klemenčič
V nedeljo, 28. junija, je župnija Tinje praznovala god farnih zavetnikov sv. Petra in sv. Pavla. Začeli smo s procesijo okoli tinjske cerkve. Slovesno mašo je daroval župnik Dejan Frangeš ob strežbi diakona Ivana Žišta. Pevci so povzdignili slovesnost s petjem. Voditeljica Karitas je poskrbela, da so se slovesnosti udeležili zakonski jubilanti, in jim izdelala lepe šopke iz papirja. Zakonci s svojim življenjem in ljubeznijo v zakonu in družini pričujejo za življenje in vero v Boga. Po maši je župnik slovesno podelil listine o imenovanju novim članom ŽPS Tinje, članom gospodarskega sveta in ključarjem. Slovesnost se je nadaljevala v čudoviti naravi ob naši župnijski cerkvi z druženjem.
Štefka Durič
Bogoslužje letošnje Petrove nedelje je v malečniški cerkvi sv. Petra vodil stiški opat p. Maksimilijan File. V procesiji so sodelovali praporščaki prostovoljnega gasilskega društva, društva upokojencev, krajevne organizacije Rdečega križa, čebelarskega društva in lovske družine. Med mašo je prepeval cerkveno-prosvetni pevski zbor Kulturnega društva Sveta Ana v Slov. goricah pod vodstvom Natalije Šijanec. Cerkev je bila za praznik okrašena z več kot 600 cvetovi vrtnic, ki jih je zahvaljujoč številnim dobrotnikom v cvetlične aranžmaje ob pomoči Bernarde in Polone Kelbič umestila Mojca Kelbič Đajić. Po maši se je praznovanje nadaljevalo pred cerkvijo s Poštno godbo in na Glaserjevi ploščadi, kjer so pogostitev organizirale članice Društva malečniških gospodinj. Za glasbo so skrbeli člani ansambla Maherji. Katehistinja Katja je poskrbela, da so bili otroci med otroškimi igrami deležni osvežitve, naš vodnik Vid Kelbič pa je zbrane popeljal po skrivnostnih malečniških katakombah.
Valerija B...
V soboto, 27. junija, so se romarji župnije sv. Jerneja Vojnik ob petju in molitvi odpravili na romanje na Dolenjsko. Najprej so se ustavili v Baragovi rojstni hiši v Knežji vasi pri Dobrniču, nato jih je pot vodila do cerkve sv. Jurija v Dobrniču, kjer je bil krščen Friderik Irenej Baraga (ta dan je bil praznik sv. Ireneja), nato pa so bili v cerkvi sv. Mohorja in Fortunata pri maši, ki jo je daroval Anton Perger ob sodelovanju stalnega diakona Karlija Brezovška in ministrantov. Župnijo in škofijo ter pomembne ljudi s tega območja je zelo zanimivo predstavil župnik Franc Vidmar. Po kosilu so pot nadaljevali v baziliko v Brestanici, kjer jih je sprejel vojniški duhovnik Jože Špes in jim predstavil zgodovino bazilike. Po molitvi litanij so pot nadaljevali v Senovo, kjer jim je življenje župnije predstavil župnik Tomaž Sojč.
Milena Jurgec
Krajevna skupnost Podblica, Mešani pevski zbor sv. Tilna Kulturnega društva Jožeta Paplerja Besnica ter župnija Besnica so v četrtek, 25. junija, pripravili slovesno praznovanje dneva državnosti na Jamniku. Mašo je v cerkvi sv. Primoža in Felicijana daroval domači župnik Igor Jereb. Po maši je sledil bogat kulturni program. Nastopili so mešani pevski zbor sv. Tilna pod vodstvom Janeza Fabijana, sopranistka Andreja Nika Fabijan ob spremljavi pianistke Eme Šavli ter flavtistka Jasmin Kordež in harmonikar Filip Pintar; iz zvonika pa so prazniku v pozdrav odzvanjale melodije pritrkovalcev iz Kamne Gorice. Izbran program je oblikovala Anica Kordež. Janez Fabijan
Na predvečer državnega praznika smo na Pučah obeležili 35. obletnico osamosvojitve Republike Slovenije z namenom, da bi se še bolj zavedali pomena domovine kot prostora, kjer se začenjajo naše poti, kjer nastajajo spomini in kjer človek začuti pripadnost, prepleteno z zgodovino preteklih rodov. V organizaciji KD Alojz Kocjančič Puče - Koštabona ter domačih pevcev in recitatorjev se je prireditev odvijala po vasi. Navzoče je nagovorila tudi podžupanja Mestne občine Koper Mateja Kozlovič Hrvatin. Med istrskimi hišami, Na placu, smo prisluhnili tudi hvalnici istrski zemlji in njenim pridnim ljudem. Z recitacijami in cerkveno pesmijo smo se za krajši čas ustavili tudi pred cerkvijo karmelske Matere Božje. Sonja Cergol
Premiera dokumentarnega filma o fotografu Petru Nagliču
Ko je »stara domovina« dobila svoj prostor v eni največjih cerkva na svetu v ameriški prestolnici
Slovenska karitas je od 8. do 19. julija v Strunjanu gostila 50 otrok in mladih iz različnih regij Ukrajine
Izpraševanje krščanske vesti ob vojni v Palestini
Kakšen je odziv kristjana, ko v medijskem sporočilu prebere, da je neka vojska povzročila na tisoče civilnih žrtev: smrti mož, žena – da, tudi otrok, njihovih staršev in starih staršev? Se loti geopolitičnega preučevanja situacije in tehtanja razlogov gospodarjev vojne? Se morda razveseli nove priložnosti, da izrazi svoje »mnenje«? Ali pa samo – umolkne?
Vojn, ki ustrezajo zgornjemu skopemu opisu, človeštvu nikoli ni manjkalo in jih žal ne manjka niti danes. Vsako ljudstvo ima v svoji zgodovini kakšno tako preizkušnjo. Poznavanje in razumevanje lastne preteklosti lahko človeku pomaga razumeti neizprosno prepletenost ljuljke in pšenice v tujih zgodbah. V nasprotnem primeru se hitro zgodi, da nam, obratno, naše lastne poenostavljene pripovedi o herojih in izdajalcih, svetnikih in pošastih izkrivljajo tudi sliko širšega sveta. Ne obstajata namreč samo dve možnosti razumevanja konflikta: »dobri proti slabim« ali »vsi so isti«. Obe možnost...
Maksim Gaspari (1883–1980) in slikarstvo za narod (4): Umetnikovi neizbrisni vplivi
Ansambel studenškega gledališča pod vodstvom neutrudnega Alojza Stražarja tradicijo nekdanjih ljudskih odrov nadaljuje v najžlahtnejši izvedbi