Vir: Družina
sreda, 19. junij
Ljubim te močno,
ne vem, od kdaj in kako.
Prišel si v moje življenje
in spremenil moje mišljenje.
Da je vredno živeti,
hiteti in se lepo imeti.
Ti si vrednost mojega trpljenja,
moja luč življenja.
Tebi dam srce, dušo in telo,
ker ljubiš me močno.
Hvala ti iskreno,
sebe dam ti v zameno.
Aleksandra Budič
Zadnja leta sem zasledila upepelitev štirih duhovnikov, mogoče jih je bilo še več. Sem pa tudi slišala duhovnika, ki je pred leti na pogrebu svoje mame dejal, da mu na misel ne pride, da bi mamo upepelil. Ker sem tudi sama odločno proti upepelitvam, vas prosim za razlago, zakaj duhovniki to počnejo? Marica
Duhovnik in laik, prvi deležen službenega, drugi pa splošnega duhovništva, sta poklicana k tvornemu sodelovanju v Gospodovem vinogradu. Od njunega odnosa bo med drugim odvisna prihodnost Cerkve, ko bo vsaj v zahodnem svetu in s tem tudi pri nas duhovnikov manj in bodo laiki prevzemali (še) več nalog, ki niso nujno duhovniške. O tem, kaj lahko laiki storijo za lepo sobivanje in sodelovanje enih in drugih, pa tudi za to, da bi se duhovniki dobro počutili v svoji koži, so za francosko revijo Famille Chrétienne spregovorili štirje duhovniki, Pierre, Vincent, David in Raphaël, prvi je kaplan, ostali so župniki. Kljub nekaterim kulturnim razlikam imajo marsikaj povedati tudi slovenskim katoličanom.
Prvi nasvet duhovnikov se glasi: Kritizirajte nas, vendar ne na kakršen koli način. Duhovniki potrebujejo bratsko opominjanje, konstruktivno kritiko, a preden jo nekdo izreče, »naj počaka vsaj eno noč in eno mašo – po tem se ne bomo pogovarjali enako, kot bi se sicer«. Beseda ima težo in se člo...
Reprezentanca, ki bo 14. julija zmagala na finalni tekmi letošnjega evropskega nogometnega prvenstva, bo dvignila pokal Henrija Delaunayja.
Krešiči (Carabus) so plenilski hrošči, pogosti živalski sosedje, ki zlasti na vrtu sodijo med najpomembnejše. Kot talni plenilci zalezujejo vse, kar leze in gre, od deževnikov, ogrcev, drugih talnih žuželk in polžev. Zlasti slednji so pogosto na njihovem jedilniku, od golih, do tistih s hišico, majhni in veliki. Polži imajo mehko in sočno tkivo, slastni so, hkrati pa počasni in zato lahek plen. Povrhu vsega se ni treba posebej truditi z njimi, saj kakšne posebne obrambe ne poznajo. Krešič s svojim močnim ustnim aparatom zagrize v mehkužca, ki temu podleže, potem pa ga začne navadno še živega jesti. Takšen obrok zaleže za nekaj časa, odvisno seveda od velikosti plena. Toda za krešiča se vse vedno ne izteče tako gladko in s srečnim koncem.
Polži imajo obrambo, ki jih nemalokrat reši pred ostrimi čeljustmi. Krešič polža, ki se potegne v hišico, ugrizne in ga največkrat že s prvim ugrizom toliko poškoduje, da mehkužec sproži nogo ven, nato se začne gostija. Včasih pa polžu uspe, da izlo...
Jabolčni kis vsebuje vitamine A, B in C. Poleg vitaminov vsebuje tudi veliko mineralov, zlasti kalija, magnezija, železa, žvepla. Pomembna sestavina je pektin, ki v telesu deluje kot goba, ki vpija strupe. Sestavine, kot so dekstroza, trsni sladkor, jabolčna kislina, oksalna kislina, encimi, flavonoidi ter čreslovine to dragoceno živilo samo še obogatijo.
Najpomembnejši mineral je kalij, ki skrbi za pravilno razporeditev vode v telesu, za prenos signalov po živčevju ter ureja pravilno delovanje ledvic in mišic.
Redno uživanje jabolčnega kisa predvsem zaradi velike vsebine kalija krepi srce, izboljšuje presnovo, odpravlja glavobole, ureja krvni tlak, redči kri, upočasni staranje, čisti žile in pozitivno deluje na lase ter lasišče.
Zadostuje ena žlica kisa v kozarcu vode. Priporočljivo je dodati še 1 žličko medu. To mešanico pijemo dalj časa zjutraj na tešče.
Naše telo mora strupene snovi izločiti skozi prebavila, pljuča, sečila in kožo. Velikokrat to ne poteka pravilno. Stru...
Telečji zvitki s šunko in mocarelo
Zrezke rahlo potolci in jih na obeh straneh začini. Obloži jih s šunko, mocarelo, žajbljem in rožmarinom. Nato jih zvij, zatakni z zobotrebcem ali zveži z nitko. Zvitke z vseh strani popeci na vročem olju. Zalij z vinom in duši. Zmešaj moko in sladko smetano ter dodaj malo mrzle vode. Zvitke vzemi iz omake, postavi na toplo, zakuhaj podmet in po potrebi začini. Pusti rahlo vreti. Zvitkom odstrani zobotrebec ali nitko in jih zreži na poševne rezine; podlij jih z omako in postrezi.
V nedeljo, 2. junija, smo v Ivančni Gorici ob 25. obletnici posvetitve župnijske cerkve sv. Jožefa obhajali župnijski dan. Pri slovesnem bogoslužju je ob skupnem prepevanju različnih pevskih zasedb v prostorju krstilnice župnik Jurij Zadnik blagoslovili novo podobo Svetega Duha, ki jo je, kot več drugih umetnin v svetišču, izdelal Jože Trontelj. Po maši smo se zbrali pod šotorom pred cerkvijo pri okusnem obedu in sproščenem druženju. Otroci so se razigrali na dveh napihljivih gradovih, skavti pa so predstavili novonastajajoči ivanški steg. Prijetno vzdušje so popestrili glasbeni nastopi domačinov in srečelov. Dogajanje je umetniško obogatila razstava del slikarja Jošta Snoja. Dan je minil v hvaležnosti in s priprošnjo Svetemu Duhu, da bi v odprtosti za njegove navdihe dopustili, da prenavlja naša srca, naše odnose in našo župnijsko skupnost z ognjem svoje ljubezni.
V soboto, 1. junija, je nadškof Alojzij Cvikl ob 10. obletnici blagoslovitve kapelice, posvečene Marijinemu obiskanju, blagoslovil vitraj s podobo bl. A. M. Slomška v Marovi kapelici na Bresnici v župniji Sv. Lenart - Podgorci. Z nadškofom je somaševalo pet duhovnikov in osem stalnih diakonov. Zbrane je nagovoril v Slomškovem duhu: Sveta vera bodi nam luč … Govoril je o Mariji, ki naj nam bo zgled. Kakor je Marija obiskala Elizabeto in pomagala sorodnici, tako si moramo tudi mi pomagati med seboj. Vitraj je izdelal Ferdinand Stanko s Cvena. Slovesnost je polepšal MePZ župnije Markovci. Na koncu se je gospodar Vlado zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi blagoslovitve.
V soboto, 1. junija, smo verniki iz župnij Smlednik in Trboje poromali v kraje, kjer je živela Božja služabnica Magdalena Gornik. Na poti tja smo zmolili veseli del rožnega venca. V cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Novi Štifti pri Sodražici, kamor je Magdalena večkrat poromala, smo imeli mašo. Br. Marjan nam je povedal nekaj o cerkvi, župnik pa nas je v pridigi spodbudil k popolni izročitvi Jezusu. Po maši smo se odpeljali v Sodražico, kjer nam je cerkev predstavil župnik Franc Bizjak. Iz Sodražice smo odšli na Goro. Najprej smo šli na pokopališče k Magdaleninemu grobu, nato pa v podružnično cerkev Marije Snežne. V cerkvi smo zmolili litanije Matere Božje, nekaj o Magdaleni pa nam je povedala avtorica slikanice o njej Nataša Rupena. Pričevala pa je tudi o svojem spreobrnjenju. Iz cerkve smo poromali še malo niže na travnik, kjer stoji križ na mestu, kjer se je Marija prvič prikazala Magdaleni.
V soboto, 1. junija, so se vaščani, sorodniki in prijatelji družine Weiss zbrali pri prenovljenem križu v Finediki pri blagoslovu. Zbrane je nagovorila Danica Potrč. Povedala je, da je bil križ postavljen leta 1916 v zahvalo za srečno vrnitev Joška Petovarja in njegovih sinov iz prve svetovne vojne. Njivo, ob kateri sedaj stoji križ, je podedovala babica Gabriela Weiss. Križ so v zadnjem obdobju prvič prenovili leta 1990. Leta 2008 so Weissovi zamenjali leseni križ in prepleskali podobi Jezusa in Marije, sedaj pa je bilo treba zaradi dotrajanosti oba zamenjati. Po nagovoru sta Ajda in Lara Weiss zaigrali na harmoniko in violino. Križ je blagoslovil križevski župnik Štefan Vinkovič.
Pred kratkim so prostovoljci uredili Halasov park, v katerem je postavljen križev pot. Pri ureditvi in sajenju gredic in grmovnic jim je na pomoč priskočilo Vrtnarstvo Matko iz Kapce. Spominski park si namreč vsak dan ogleda in v njem moli večje število romarjev, turistov in izletnikov iz Slovenije in tujine.
Prostovoljno gasilsko društvo Jakob je v okviru praznovanj 90-letnice obstoja in delovanja društva pripravilo v soboto, 1. junija, osrednji dogodek s proslavo in razvitjem novega praporja, kar se je zgodilo ob prisotnosti več kot 150 gasilcev. Prapor je blagoslovil domači župnik Marko Veršič.
Ob zaključku Marijinega meseca je župnija sv. Andreja iz Štandreža pri Gorici (I) skupaj z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica in ob sodelovanju Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice organizirala koncert Marijinih pesmi. Na njem so 31. maja nastopili štirje slovenski pevski zbori, od katerih je bil cerkveni le župnijski pevski zbor Kapela Nova Gorica, ki se je na ta zaključek šmarničnega obdobja prijavil prvič (na sliki). Nastopili so še Moški pevski zbor Štmaver, Otroški pevski zbor Emil Komel iz Gorice in Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice. Prireditev je bila v cerkvi sv. Andreja, apostola v Štandrežu, zbrane je najprej pozdravil msgr. Renato Podbersič in opozoril na duhovno plat petja v cerkvi, upoštevanje liturgičnih navodil in pravilno izbiro pesmi. Vsak zbor je zapel po tri Marijine pesmi. Zaigral pa je tudi organist Silvan Zavadlav.
V petek, 31. maja, smo se zbrali babice in dedki malčkov, ki obiskujejo Petrov vrtec v župnijski cerkvi Št. Peter - Otočec. Zmolili smo rožni venec za Božji blagoslov v naših družinah in vrtcu. Pri litanijah so se nam pridružili otroci Petrovega vrtca z vzgojiteljicami. Potem je sledilo prijetno druženje na dvorišču Petrovega doma ob potici, čaju in kavi. Potice je tudi tokrat spekla naša 82-letna Rezka Junc.
Od 30. maja do 2. junija je bil v Pastoralnem domu Stella Maris v Strunjanu kulturni, duhovni in izobraževalni oddih za sodelavce Karitas. 23 se nas je zbralo iz goriške in tolminske območne Karitas in iz dekanijske Karitas Idrija–Cerkno. Sprejel in vodil nas je ravnatelj Škofijske karitas Koper Tihomir Busija. Vsako jutro smo začeli z molitvijo. Prvi dan nas je obiskal duhovnik msgr. Rebec Slavko. S primeri iz življenja nam je pripovedoval, kako pristopati do drugače mislečih, kako pridobivati sodelavce Karitas. Zvečer smo prisluhnili pričevanju misijonarja p. Jožeta Andolška. V sliki in besedi nam je prikazal težko, trpljenja polno življenje ljudi v Etiopiji, ki jih je prizadela vojna. V soboto nam je spregovoril Peter Tomažič, generalni tajnik Slovenske karitas. Predstavil nam je zgodovino, delo in pomen Karitas pri nas in v svetu. Sobota popoldne je bila namenjena izletu v neznano. Obiskali smo Izolo in bili tam tudi pri maši.
Na praznik Sv. Rešnjega telesa in krvi je v četrtek, 30. maja, mašo v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih daroval župnik Albert Bačar, ki je v pridigi spregovoril o skrivnosti praznika, Boga, ki je želel ostati med nami v evharistiji. Zaradi slabega vremena ni bilo tradicionalne procesije na prostem, ampak v cerkvi. Majhni otroci so iz svojih košaric pred oltarje posipavali cvetne liste.
Otroci iz Murske Sobote so se ves mesec maj udeleževali šmarnic na dvorišču sester Hčera Marije Pomočnice, kjer so ob Marijini kapeli spoznavali velikega misijonarja salezijanca Božjega služabnika Andreja Majcna. Po končanih šmarnicah pa je dvorišče zaživelo v otroških igrah in druženju.
Na telovo, 30. maja, so tudi v župniji sv. Marko v Markovcih pri Ptuju pripravili telovsko procesijo in obudili vero, da je Jezus pri vsaki maši resnično navzoč. Farni župnik Janez Maučec je pri štirih oltarjih, ki so bili obrnjeni na štiri strani neba, podelil blagoslov, prvoobhajanci pa so ob oltarjih in po poti trosili cvetje.
V četrtek, 30. maja, na praznik Svetega Rešnjega telesa in krvi smo kljub slabemu vremenu verniki počastili Jezusa v najsvetejšem zakramentu s procesijo po cerkvi. Izpred oltarja so ministranti nosili bandero in križ, otroci so posipali cvetje, ministranti so v slovesnem sprevodu hodili pred Najsvetejšim v monštranci, ki jo je nosil župnik Martin Golob. Tako so ponesli Jezusa med ljudi in nazaj pred oltar. V prošnjah smo prosili za župnijo, za Slovenijo in ves svet.