Vir: Družina
ponedeljek, 3. avgust
3. avgusta goduje svetopisemska žena sv. Lidija iz Tiatire, trgovka s škrlatom. Glede na njen posel lahko sklepamo, da je bila premožna in ugledna gospa, a očitno ji zemeljsko bogastvo ni pomenilo toliko, da ne bi iskala Boga.
nedelja, 2. avgust
Ob zadnjem umoru, ko je mož ubil soprogo, so se sprožile polemike. Kje so vzroki in kaj bomo kot družba naredili?
Zakaj je vztrajala ob psihično nestabilnem možu? Verjetno iz strahu. Ob nasilnem moškem je ženska pogosto sama in nemočna, saj jo mož želi imeti popolnoma pod nadzorom. Ne zaveda se, da nasilnežu ne smeš povedati, da odhajaš, kajti največ umorov žensk se zgodi po tem, ko povedo, da bodo odšle. Ženske ne vedo, da obstaja Združenje za moč in SOS telefon, kjer ves dan vsak dan v tednu strokovnjaki pomagajo, da ženska ob podpori začne ukrepati.
Problem nasilja radi posplošujemo in krivdo pripišemo marsičemu – tradicionalni družini, katoliški vzgoji. Poglejmo, kaj se lahko dogaja pod površjem v posameznih družinah.
V nekaterih družinah glavne odločitve prevzema moški. Če je to stvar vzajemnega dogovora, vse lepo in prav. Lahko pa ima ženska zelo malo besede. Moški je bil od svojega očeta navajen, da se mu je družina tiho podrejala. Ko se mu ženska zoperstavi (včasih šele po 1...
Najpogostejši razlog (ali izgovor) za nebranje je pomanjkanje časa. Zato smo nekaj bralcev vprašali, kako to rešujejo – in po čem trenutno listajo.
Iz nagovora papeža Leona XIV. ob stoletnici vatikanske založbe (Libreria Editrice Vaticana) 7. maja letos
Papirnati izvod slovenske knjige je najboljši pripomoček za krepitev koncentracije, kritično mišljenje in zdravo starost
Sodobna filozofija in nevroznanost vse bolj ugotavljata, da človek ne živi toliko v svetu dejstev, kot v svetu zgodb. To ne pomeni, da je vse relativno. Nekatere zgodbe bolj ustrezajo resničnosti kot druge in nam pomagajo bolje (pre)živeti.
Veliko pred prvimi zapisi na glinenih tablicah so si ljudje pripovedovali zgodbe. Na ta način so prenašali znanje, potrebno za preživetje: ne le o lovu in nabiranju zeli, ampak tudi o odnosu do družine, skupnosti, okolja – in do presežnega. Takšne zgodbe nimajo časovne omejitve, čeprav je njihov jezik lahko že zelo oddaljen od našega in se moramo bolj potruditi, da jih razumemo.
Vzemimo Odisejo, ki jo danes lahko podoživljamo v novem poletnem filmskem hitu. Zgodba, ki se je nekaj stoletij prenašala ustno, preden je bila končno zapisana, je postala eno osrednjih besedil zahodne civilizacije. A brezčasna je predvsem zaradi svoje človeškosti: je zgodba moža in očeta, ki se vrača domov.
Papež Leon XIV. je pisateljem letos maja dejal, da je pisanje de...
Ozdravljenje na priprošnjo sv. Marije od Križa
Youtube kanal dveh irskih duhovnikov odpira zanimiva vprašanja
Aplikacija eLastovka obljublja boljšo informiranost v tujini in učinkovitejšo konzularno pomoč
Miriam Mehle Javoršek, voditeljica folklorne skupine Mladika v Buenos Airesu
Nas katoliška vera spodbuja h kritičnemu mišljenju? Mija
Katoliška misel pogosto poudarja uporabo razuma in razlikovanje med vero ter praznoverjem, s čimer so se ukvarjali mnogi katoliški misleci, tudi sv. Tomaž Akvinski. Vera in razum si ne nasprotujeta, ampak se dopolnjujeta. Pri tem lahko prihaja do trenj, ko se pojavi dvom, ki ga ne razumska razlaga ne vera ne odpravita takoj; do zahtev po dokazih, ki vendarle ne zadoščajo v vseh primerih; do pripravljenosti spremeniti mnenje v določenih pogledih. K temu dodajmo še dogme in pomen tradicije v Cerkvi, ki se ne spreminja tako hitro, ter meje sprejemljivih interpretacij. Zato lahko pride do konflikta, kadar kritično spraševanje poseže v temeljne verske trditve. V zgodovini so se napetosti v zvezi s kritičnim mišljenjem vrtele okoli znanosti (npr. teorija evolucije), svetopisemskih interpretacij ali družbenih vprašanj (npr. o evtanaziji).
Tudi danes smo kristjani povabljeni, da gledamo na izzive časa v luči vere in razuma, pri čemer n...
Izbor zgodb o ljubezni, hrepenenju, preizkušnjah in človečnosti, zapisanih v slovenski literaturi
Že nekaj let so počitnice za našo družino zelo naporne. Otroci se med seboj pogosto prepirajo. Letos najpogosteje prepir sproži naš drugorojenec, ki je star 10 let. Če ni po njegovo, noče sodelovati, trmari, skoraj nič mu ni prav. Ne pomagajo niti kazni niti pregovarjanje. Prosiva za nasvet.
Sandi in Eva
Kaj najbolj potrebujejo otroci v zadnji triadi med poletnimi počitnicami?
Otroci rastejo. Kdaj že so mi zrasli prek glave. Ne vem pa, ali so že odrasli.
Kdaj pravzaprav otrok preneha biti otrok in postane »odrasel«? Prav gotovo se to ne zgodi kar tako, z neko zakonsko določeno »polnoletnostjo«! Sam ponujam preprosto razlago: otrok odraste, ko začne pospravljati za sabo. Otrok preneha biti otrok, ko odnese smeti, ne da bi ga za to moral prositi ali mu ukazati. Otrok je odrasel, ko počisti svoj življenjski prostor in prevzame odgovornost za njegovo urejenost. Enim se to zgodi pri petih letih, drugim pri petnajstih, tretjim pri petinštiridesetih, nekaterim pri petinosemdesetih, nekaterim nikoli … Morda se s tem ne strinjate, a takšno je moje mnenje. In mimogrede, če vas slučajno zanima: moji otroci še niso odrasli.
Zdaj pa obnovimo na kratko evangeljsko zgodbo (Mt 14, 13-21): Bilo jih je »pet tisoč mož, brez žená in otrok«, sami odrasli torej, in bili so lačni. Učenci so svetovali Jezusu, naj »odpusti množice« in naj se pač vsak znajde, kakor ve in zna, ter p...
Družinska molitev, ki vabi k hvaležnosti za lepoto stvarstva
Ljubezen zakoncev Balek cveti že več kot tri desetletja
Poučna ilustrirana knjiga, polna zanimivih podatkov o jamah. Izdala založba Miš.
Družina in Življenje je ob začetku počitnic objavila opozorilo Mihe Kramlija, da se mladim v digitalni dobi pogosto dogaja, da nimajo zdravega prostega časa, temveč prazen čas, zato iščejo močnejše dražljaje. Po njegovih besedah so pri zasvojenosti z novo tehnologijo in zasloni agresivna vedenja veliko pogostejša kot pri drogah. Staršem predlaga »pravilo 1700«: otrok naj bo 1700-krat objet in naj 1700-krat sliši dobro zgodbo, molitev ali spodbudno besedo. Takšna ponavljanja ustvarjajo varovalni plašč, ki ga pozneje lahko dvigne tudi iz stiske. Kramli zato svetuje dve do tri ure žive družinske povezanosti na dan; zaslon ne sme zamenjati očeta in matere. Prav tu se začne prava preventiva doma.
Ločenim in razvezanim zakoncem je p. Ivan Platovnjak 2. julija v duhovni spodbudi Skupnosti Srce sporočil, da poletje ni nujno le čas bolečih spominov, temveč lahko postane čas milosti. Ob oddihu, tišini ali srečanju z družino se rane lahko oglasijo močneje, a človek ni sam. »Jezus vas ni zapustil,« poudarja voditelj skupnosti in vabi k molitvi, počitku, pogovoru z zaupnimi ljudmi ter k prepoznavanju drobnih znamenj Božje bližine. Po razvezi človeka ne opredeli rana, ampak dostojanstvo ljubljenega Božjega otroka, vir novega upanja. Več na srcerazvezani.si.