Vir: Družina
petek, 28. november
V torek, 2. decembra 1975, se je sedem fantov temnejše polti na severu Nizozemske vkrcalo na vlak, ki je peljal iz Groningena v Zwolle. V rokah so imeli pakete, ovite z darilnim papirjem, pod katerim pa se niso skrivala Miklavževa darila, temveč orožje. Malo po deseti uri so potegnili zasilno zavoro. Potem so ustrelili strojevodjo in njegovo truplo vrgli na tire. To je bilo opozorilo nizozemski vladi, da mislijo krvavo resno.
V začetku 17. stoletja so Nizozemci prišli na indonezijske otoke. Za obvladovanje osvojenega ozemlja so potrebovali veliko ljudi. Sodelavce so našli tudi na skupini hribovitih otokov med Celebesom in Novo Gvinejo, ki je znana pod imenom Moluki. Številni tamkajšnji prebivalci so se pridružili nizozemski kolonialni vojski.
Nova država, nove napetosti
Nizozemska je oblast na indonezijskih otokih obdržala vse do japonske invazije leta 1942. Tri leta pozneje je bilo vojne konec. Japonski cesar Hirohito je 15. avgusta 1945 napovedal kapitulacijo. Dva dni za tem je i...
Naj se še tako slepimo in podaljšujemo poletje, s prvim mrazom si zanesljivo oblečemo debelejša oblačila, rokavice, obujemo močne čevlje, privoščimo pa si tudi krepkejšo hrano. In prav kostanj je šele takrat zares slasten. Nekaj ga imam v zamrzovalniku, da si ga tu pa tam spečem ali skuham, iz zmlete sredice pa hitro spečem kolačke. Kostanjevo moko sem celo opazila v specializiranih in tudi že v bolje založenih trgovinah, če kostanja nimate več doma. Jesenski čas naj tudi ne mine brez gobic, na srečo šampinjone dobimo vse leto.
Tokrat me je k pisanju nagovoril znanec, novopečeni ljubitelj ptic. Njegova krmilnica je vedno polna luščin semen, ki so ostale kot posledica hranjenja, medtem ko njegov sorodnik, ki živi v drugem kraju, ki prav tako hrani ptice, teh težav nima, kljub temu da je tudi njegova krmilnica vedno polna ptic. V krajšem telefonskem razgovoru sem ugotovil, da živita v povsem drugačnem okolju. Znanec živi v predmestju, že skoraj v urbanem okolju, njegov sorodnik pa v hiši na samem, skoraj v gozdu. Eden ima v gosteh poljske in domače vrabce in večje število liščkov, krmilnico drugega pa obiskujejo skoraj izključno vrste sinic, kot so velika in močvirska, menišček in čopasta sinica ter brglez. O tej temi sem pred leti že pisal, vendar je vredna še ene obravnave, saj se bržkone o tem sprašuje še kdo. Ptice namreč hrani mnogo ljubiteljev žive narave.
Semenojede ptice, kot so domači in poljski vrabec, zelenec, ščinkavec, pinoža, dlesk, čižek in grilček, semena luščijo s kljunom. Z jezikom seme v kl...
Ha Ha Tonka je rastlina z zvenečim, precej posebnim imenom, ki si ga zlahka zapomnimo. Spada med okrasne trave, njeno polno strokovno ime je Schizachyrium scoparium 'Ha Ha Tonka', po slovensko obrad.
Ime je dobila po parku Ha Ha Tonka v ameriški zvezni državi Missouri. Tam sta njeno izvorno različico na naravnem rastišču, ki je prerija, na botanični ekskurziji opazila dva izmed največjih evropskih strokovnjakov in načrtovalcev s trajnicami Piet Oudolf in Cassian Schmidt. Izvorno rastlino sta pozneje sejala in sadila na različna rastišča. Po nekaj sezonah preizkušanja sta odbrala najboljšo različico, ki je sedaj na razpolago za prodajo le v redkih vrtnarijah. Kultivar je zaščiten, zato je neavtorizirano razmnoževanje prepovedano. Bila sem zelo vesela, ker sem prišla do dveh sadik te visoko cenjene trave in ju imamo že posajeni na testnih gredah v vrtnariji. Tako bomo to travo bolje spoznali in se naučili, kje najbolje uspeva in v družbo katerih rastlin jo sadimo.
Obradi so rod trav. S...
Gobova kremna juha
Krompir skuhamo do mehkega in pretlačimo v redek pire. Posebej na maslu prepražimo narezano čebulo, dodamo narezane gobe, jih rahlo solimo in pražimo dalje, da spustijo nekaj vode.
Zdaj v lonec prilijemo kuhan pretlačen redek krompirjev pire, dodamo še sladko smetano, vse pa obilno začinimo z majaronom in strtim česnom. Po potrebi in želji dodatno razredčimo z vodo ali mlekom. Pustimo, da juha znova zavre, nato jo kmalu ponudimo.
Kostanjevo-lešnikovi kolački
Kostanj zmeljemo, presejemo, da dobimo čim bolj fino kostanjevo moko. Pomešamo jo z mletimi lešniki, škrobom, kakavom in pecilnim praškom. Jajci in sladkor zmešamo z metlico, nato primešamo suhe sestavine, da dobimo gladko gosto tekočo zmes. Po potrebi primešamo mleko.
Zmes naložimo v modelčke za mafine in pečemo pri 180 stopinjah 20 minut. Po želji nanje nabrizgamo kremo iz stepene smetane, malo sladkorja in sira maskarpone.
V Univerzitetni knjižnici Maribor je bila v četrtek, 20. novembra, predstavitev zbornika, ki je nastal po lanskoletnem simpoziju ob 100. obletnici rojstva Jožeta Rajhmana (1924–1998), slovenskega teologa in filologa, duhovnika in raz-iskovalca, ki se je s svojo izjemno širino, znanstveno natančnostjo in odgovorno zavzetostjo zapisal med enakovredne evropske avtorje na področju raziskovanja reformacije, na področju pastoralne in duhovne teologije pa sta izpričana njegovo vizionarsko gledanje na pastoralo ter globoka mistična duhovnost, ko jo je sam živel in jo posredoval drugim. Na predstavitvi je dr. Mateja Pevec Rozman strnila izsledke svoje raziskave, v kateri je spregovorila o Rajhmanovem odnosu do vloge žensk v Cerkvi. Vsebino objavljenih razprav je predstavila dr. Fanika Krajnc-Vrečko, urednica zbornika, ki je izšel kot tematska številka znanstvene revije Edinost in dialog, ki jo izdaja Teološka fakulteta UL.
F. K. V.
Na drugem koncertu Sakralnega abonmaja v uršulinski cerkvi v Ljubljani je v sredo, 19. novembra, v izvedbi priznanih glasbenikov zazvenela baročna instrumentalna glasba. Flavtistka Jurka Zoroja, violinist Vasilij Meljnikov, čembalistka Eva Dolinšek in gostja na violončelu Katja Meljnikov so predstavili baročna dela štirih skladateljev: Isabelle Leonarde, Giuseppeja Tartinija, Clauda Benigna Balbastra in Carla Philippa Emanuela Bacha. Izvajalci so se predstavili s solističnimi skladbami, v duu in kot baročni ansambel. Poslušalci na koncertu so imeli priložnost prisluhniti tudi trem manj znanim skladbam izpod peresa italijanske skladateljice Isabelle Leonarde, ki je živela v 17. stoletju v Novari. S šestnajstimi leti je vstopila v tamkajšnji uršulinski samostan, kjer je skrbela za glasbeno dejavnost. Leonardina instrumentalna dela so bila natisnjena že v času njenega življenja in so tako verjetno najstarejše izdane sonate katerekoli ženske skladateljice. Cerkev Sv. Trojice v Ljubljani je...
Svetoletno romanje zakoncev in družin soboške škofije
Romanje od Zibike do Slomškove zibike
Mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Zofka Skvarča je 8. novembra praznovala 99. rojstni dan. Večji del življenja je bila nepogrešljiva sodelavka šentjoške župnije. Bila je zborovodkinja in organistka cerkvenega pevskega zbora, mežnarica, čistila in krasila je cerkev, pekla hostije … Življenje jo je oblikovalo v trdno, delovno in močno osebo in kot tako jo cenijo in spoštujejo vsi, ki jo poznajo. V jeseni življenja je večji del časa namenila delu na kmetiji, sedaj pa je oskrbovanka v Centru za starejše občane v Luciji. Ko so se ob praznovanju častitljivega jubileja ob njej zbrali domači, so jo obiskali in ji voščili tudi šentjoški cerkveni pevci. Skupaj z njo so zapeli nekaj pesmi in obudili spomine na leta, ko so prepevali pod njenim vodstvom. Še vedno jo navdaja vedrina, veliko moli in je hvaležna za vse, kar osebje v Centru, domači in posamezniki storijo zanjo. Njen nasvet za dolgo življenje pa je kratek, rekla je le: »Delaj, delaj in še enkrat delaj, moli in bodi hvaležen.« Sonja Malovrh
Na pobudo katehetinje s. Nade Furlan in župnika Franca Mlakarja smo se birmanci, njihovi starši in nekateri drugi verniki v soboto, 8. novembra, odpravili na romanje na Ptujsko Goro. Do cerkve smo šli po poti miru, molili in hkrati občudovali mogočno zgradbo na vrhu hriba ter prelep razgled. Pri maši so birmanci sodelovali s prošnjami, zahvalami in petjem. Romanje smo nadaljevali z obiskom novejše cerkve svete družine v Kidričevem. Sprejel nas je župnik Anton Pačnik in nas nagovoril s svojo misijonarsko izkušnjo iz Konga v Afriki. Obisk te župnije je bil prav poseben, saj so naše birmance sprejeli njihovi pripravniki na sveto birmo ter nekaj vaščanov. Polni dobrih občutkov in prijetnih trenutkov smo romanje zaključili v naši podružnični cerkvi svetega Egidija v Kočnem.
Bernarda Erker
Župniji Kamnik in Tunjice sta 8. novembra organizirali četrti misijonski pohod, ki je tudi tokrat povezal vernike iz širše okolice. S svojim sodelovanjem so dogajanje obogatili letošnji birmanci, ki so na poti soustvarjali duhovne postaje. Na romanje se je podal tudi novomašnik br. Ambrož Brezovšek, ki je romarje spremljal na celotni poti in jih bogatil z duhovnimi nagovori. Romanje se je začelo v cerkvi sv. Jakoba pri frančiškanih, kjer je udeležence pozdravil p. Ciril Božič. Od tam so se romarji napotili proti Tunjicam. Tam so birmanci predstavili zgodovino cerkve ter njeno zavetnico sv. Ano. Romarje je nato pot vodila proti Podgorju. Pri kmetiji Svetlin so pohodnike prijazno pogostili. V cerkvi sv. Nikolaja so birmanci skupaj z br. Ambrožem s petjem in kitaro ustvarili mladostno molitveno vzdušje. Romanje smo sklenili v cerkvi Marije Brezmadežne na Šutni, kjer so birmanci pripravili še zadnjo romarsko postajo, posvečeno zgodovini cerkve in njeni zavetnici Mariji Brezmadežni. Pohod j...
V soboto, 8. novembra, smo v cerkvi sv. Martina v župniji Hrenovice praznovali posebno slovesnost ob 50. obletnici blagoslova novih orgel. Leta 1975 so postavili orgle Opus149 iz Jenkove delavnice pod vodstvom mojstra Antona Jenka. Orgle je 8. novembra 1975 blagoslovil takratni koprski škof Janez Jenko. Letos je bil po maši, pri kateri je prepeval moški zbor župnije Hrenovice in jo je daroval Vincencij Lapajne, orgelski koncert. Na orglah sta igrala Jurij Kernel iz Slavine in Urban Debevec iz Landola. Z veseljem smo prisluhnili igranju orgel v izvedbi mlade generacije orglarjev iz sosednje in naše župnije. V župniji Hrenovice trenutno delujejo mešani in moški zbor pod organistom Bogdanom Debevcem ter otroško-mladinski zbor pod zborovodkinjo Veroniko Čuk in orglarjem Gregorjem Samsa.
Izidor Tominec, foto: Vilma Kernel
Gasilci PGD Reber pri Žužemberku so 2. novembra slovesno prevzeli gasilsko vozilo. Blagoslovil ga je župnik Franc Vidmar, v kulturnem delu programa, ki ga je povezovala Renata Novak, so se predstavili pevci Moškega pevskega zbora Cirila Zajca pod vodstvom Nine Banovec in harmonikar Jakob Mohorčič. Slavko Mirtič
Prvo novembrsko nedeljo smo imeli v župnijski cerkvi pri maši obred postavitve v službo novega izrednega delivca svetega obhajila Stanka Weingerla. Izrekli smo iskreno zahvalo dosedanjemu ključarju Radku Lešniku za dolgoletno požrtvovalno in marljivo delo in hkrati umestili novega ključarja Franca Bebra. Župljani želimo novemu izrednemu delivcu in ključarju obilo Božjega blagoslova in Marijinega varstva pri opravljanju svojega poslanstva.
Milka Kolarič
Na zahvalno nedeljo je bilo v Ložnici v župniji Št. Ilj pri Velenju prav posebno slavje – blagoslov nove družinske kapele na kmetiji Kuhar. Družina je s pomočjo pridnih rok prijateljev in sosedov postavila pravo mojstrovino, ki jo je s poslikavami opremil umetnik in restavrator Tomaž Langus. Kapelo je blagoslovil celjski škof Maksimilijan Matjaž, blagoslova so se udeležili vsi duhovniki župnije Velenje, sokrajani, prijatelji in sorodniki družine Kuhar. Kapela je posvečena Mariji Brezmadežni, v notranjosti so upodobljeni sveti trije kralji in sveti Urban, na zunanjščini pa sta podobi Dobrega pastirja in svete družine. Na prednji strani kapele so upodobljene roke, ki lomijo kruh, in geslo letošnjega svetega leta »Romarji upanja«.
Mateja Kvartič Dolinšek
Na predvečer godu evangelista Luke so se člani sekcije slikopleskarjev pri Obrtno‑podjetniški zbornici Slovenije (OZS) zbrali v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev na Ježici, kjer je v spomin in zahvalo za poklic slikopleskarja maševal Pavle Juhant. Navzoči so molili tudi za vse pokojne slikopleskarje, ki so s svojim delom prispevali k lepšanju domov, verskih objektov in kulturne dediščine. Nagovoril jih je tudi direktor OZS Daniel Lombergar: »Naš poklic slikopleskarja je več kot zgolj obnova sten, je ustvarjanje lepote, skrb za prostor, v katerem ljudje živijo in delujejo.« Predsednik sekcije slikopleskarjev OZS Matjaž Majdič pa je pristavil: »Današnji obred nas opominja, da smo del širše skupnosti – ne le obrtniki, pač pa sodelavci pri ustvarjanju dobrega in lepega.«
Janez Platiše
Na zahvalno nedeljo, 9. novembra, so v župniji Gornja sv. Kungota praznovali ob zahvalni nedelji tudi 30-letnico delovanja župnijske Karitas. V polni cerkvi ob blagoslovu ljudi in darov zemlje je zahvalno daritev daroval predsednik škofijske Karitas Branko Maček ob somaševanju domačega župnika Cirila Kocbeka in Janka Babiča. Pel je župnijski zbor. V župnijski Karitas deluje od začetnih treh prostovoljk danes že trinajst prostovoljcev. Od obiskov starejših in bolnih na domu so dejavnost razširili na vsa področja v župniji, kjer so potrebovali pomoč. S pomočjo srečelovov (letos že 26.) in donacij so lahko pomagali šolarjem, starejšim, po ujmah doma in drugod, na oratorijih, s plačevanjem položnic … Delujejo skupaj z občino, CZD, delijo hrano, oblačila in prisluhnejo ljudem v njihovih stiskah. Vodja ŽK Brigita Marhold je v imenu vseh prejela škofijsko priznanje za 30 let dela. Po slovesnosti je sledilo družabno srečanje ob hrani, pijači, kostanjih in glasbi. 235 srečk so kupili v eni uri!...
Pohodniki nadžupnije Šmartno smo se skupaj s Planinskim društvom Slovenj Gradec na zadnjo oktobrsko soboto zjutraj zbrali pri župnijski cerkvi sv. Martina in začeli tradicionalni pohod po šmarški farni poti. Nadžupnik Franc Linasi nam je podelil blagoslov in zaželel srečno in varno 28 km dolgo pot. Prvi postanek smo imeli pri cerkvi sv. Jurija na Legnu, pot smo nadaljevali do najvišje ležeče cerkve na tej poti, to je sv. Barbara na nadmorski višini 827 m. Šli smo naprej do naslednjih cerkva: sv. Filipa in Jakoba, sv. Magdalene, sv. Andreja, sv. Tomaža in sv. Marije na Homcu, ki je letos svetoletna romarska cerkev v mariborski nadškofiji. V vseh cerkvah smo zapeli in molili. Po poti pa so nas dobri ljudje gostoljubno sprejeli in pogostili. Majda Kac