Vir: Družina
sreda, 30. september
Petdeset let cerkve iz živih kamnov v Retečah
Odprto pismo Zoranu Jankoviču: pokop žrtev povojnih pobojev
Na spletu berem vašo izjavo: »to, da bi v mesto heroj prenesli kosti tistih, ki so bili na strani fašizma in nacizma, je za moj okus nesprejemljivo«. Razmišljate tudi, da bi ob pobudi zakona, ki bi uredil pokop na ljubljanskih Žalah, o tem povprašali Ljubljančane.
Izjava kaže na nepoznavanje okoliščin nastanka domobranstva oziroma podobno usmerjenih skupin s sicer različnimi nazivi. Niste se rodili v Sloveniji, očitno pa vam tudi tega ni doslej še nihče povedal ali pa temu niste namenili kančka pozornosti. Domobranstvo je, kot že ime samo pove, nastalo kot obramba pred nasiljem razgretih revolucionarnih partijskih voditeljev, ki so namesto združitve vseh moči proti okupatorjem potrebovali tudi ustrahovanje lokalnega prebivalstva.
O tem že obstaja veliko knjižnih del. Namenoma jih ne navajam – v iskanju zgodovinske resnice, prosim, jih pridobite sami.
Prav gotovo boste spoznali, da doslej vaše dosedanje nasprotovanje pokopu...
Sinovi in hčere sv. Frančiška na Slovenskem (4): minoriti
Zbor Ave je minuli teden v veliki dvorani NUK izvedel koncert sakralne glasbe
Orgelski koncerti na Programu Ars tudi v letošnji jeseni
V Fari pri Kočevju so se Bogu zahvalili za prvih deset let orglanja domačina Matije Marinča, ki je za »kraljico glasbil« prvič sedel pri 14 letih
Folklorno društvo Vransko že dve desetletji aktivno sodeluje v družbenem, kulturnem in verskem življenju na Vranskem. Člani s pesmijo, plesi in folklorno dediščino povezujejo generacije ter vnašajo življenje v farno skupnost – od priprave živih jaslic in predstavitve velikonočnih jedi in prihoda k žegnu do praznovanja farnega praznika ter družabnega martinovanja. Vsak nastop je odraz trdega dela, ljubezni do izročila pa tudi tesnih prijateljskih vezi in nepozabnih spominov, ki jih tkejo skozi leta. Jubilej bodo proslavili s koncertom »Nocoj je ena luštna noč«, ki bo 4. oktobra ob 17. uri v Športni dvorani Vransko. Ob pestrem programu bo z njimi zapel tudi duhovnik Izidor Pečovnik – Dori, odgovoren za pastoralo zamejcev. Vabljeni, da to skupaj proslavimo.
N. J.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v soboto, 26. septembra, maševal v župnijski cerkvi sv. Petra v Komendi in blagoslovil obnovljeno cerkveno streho in vse po katastrofalnem neurju 10. junija obnovljene strehe domov komendskih župljanov. V govoru je poudaril, da je ta blagoslov najprej zahvala Bogu, da noben župljan ni bil poškodovan v orkanskem vetru, pa tudi tistim, ki so najbolj prizadetim takoj pomagali. »Komenda spet kaže svojo lepo podobo in ponos,« se je razveselil, obenem pa Komendčane povabil k poslušnosti Božji besedi in njenem udejanjanju v življenju. Ob tem je spomnil, kako pomembni so dobri odnosi med sosedi, medsebojna pomoč v stiski in sprejemanje drug drugega. Nadškofu Zoretu in Občini Komenda se je za pomoč pri obnovi zahvalil domači župnik Cristian Balint. Posebej se je zahvalil tudi vsem sodelujočim pri obnovi. Jožef Pavlič
200 let cerkve sv. Siksta v Predosljah
Biblično-sinodalni vikend s škofom Maksimilijanom Matjažem
Blagoslovitev pomnika Božjemu služabniku msgr. Jožefu Buhu
Na Slomškovem dnevu v Mariboru preplet duhovnosti, izobraževanja, kulture in razvedrila
Moj predhodnik se je v prejšnji kolumni spraševal, komu govori sveti oče, ali ga slišimo, mu prisluhnemo, sploh v tem, da nas kristjane poziva k aktivnemu državljanstvu. Meni se postavlja vprašanje, kaj smo se naučili od prednikov: zmoremo biti dejavni, kot so bili oni, in ne zgolj razlagati, kaj vse so naredili veliki možje, kakšno zapuščino so nam zapustili? Vzemimo za zgled in razmislek blaženega Antona Martina Slomška. Bil je veliki domoljub, jezikoslovec, duhovnik, škof, ki je svoje ideje in prepričanja samozavestno, z vizijo in odgovornostjo uresničeval, ni ostajal le pri besedah. Tako je pogumno in odločno prenesel sedež lavantinske škofije iz Šentandraža v Labotski dolini v Maribor, kar je bil ključni zgodovinski trenutek, saj je s tem uspel večino štajerskih Slovencev združiti v eno škofijo. Kmalu za tem je ustanovil bogoslovje in teološko šolo, ki je bila prva visoka šola v Mariboru in predhodnica današnje mariborske univerze. Sodeloval je pri reorganizaciji trivialke, ustano...
V spomin na akademika dr. Antona Trstenjaka, ki je bil rojen 8. januarja 1906 v Rodmošci v radgonski župniji, umrl pa je 29. septembra 1996 v Ljubljani, je Občina Gornja Radgona razglasila leto 2026 za Trstenjakovo leto. Vse leto so se v spomin na akademika vrstili številni kulturni iz-obraževalni, znanstveni in družabni dogodki. V torek, 29. septembra, je bila v radgonski cerkvi spominska maša ob okrogli obletnici smrti, naslednji dan pa odprtje likovne razstave na tematiko barv in psihologije.
Predsednik vlade Janez Janša je obisk v New Yorku, kjer se je udeležil splošne razprave svetovnih voditeljev 81. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov, 25. septembra sklenil s srečanjem s predstavniki slovenske skupnosti v ZDA. Ob obisku slovenske cerkve sv. Cirila na Manhattnu se je ob njeni nedavni 110-letnici zahvalil vsem, ki skrbijo za cerkev, simbol slovenstva v New Yorku. Sprejem je pripravil slovenski veleposlanik v Washingtonu Iztok Mirošič, navzoče pa je najprej pozdravil p. Martin Krizolog. Dogodka so se med drugim udeležili nekdanji predsednik republike Borut Pahor ter ministri Tone Kajzer, Tadej Ostrc in Polona Rifelj.
Zaradi novega sklada za zdravljenje redkih bolezni, ki se bo predvidoma napajal tudi iz nerazporejenega dela dohodninskih donacij, so letos še dodatno zanimivi podatki, komu dohodninski zavezanci namenijo odstotek svoje dohodnine. Med upravičenci, ki jim je FURS 30. septembra nakazal sredstva s tega naslova, je daleč na prvem mestu Društvo za srčno-žilne bolezni AED, ki je s 141.039 donacijami zbralo več kot 3,2 milijona evrov. Med katoliškimi upravičenci sta najviše Slovenska karitas (14.242 donacij, zbranih 296.429 evrov) in krovna Katoliška Cerkev (7998 donacij, zbranih 101.608 evrov).
Tokratno rubriko »družba« namenjamo pereči tematiki uresničevanja novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki kot pokopno mesto za izkopane žrtve določa ljubljanske Žale (MOL). V zgornji kolumni v tem kontekstu omenjamo nastop zgodovinarja dr. Mitja Ferenca na nedavnem srečanju s predstavniki Mestne občine Ljubljana. Njegov nagovor, v katerem je z izbranimi besedami predstavil dosedanje (neuspešno) prizadevanje za pokop v Ljubljani in namene, kako v sodelovanju z vodstvom prestolnice vendarle najti primerno rešitev, v celoti objavljamo na Družinini spletni strani (QR koda s povezavo do prispevka).
V ljubljanski mestni hiši so se 7. septembra s podžupanoma Mestne občine Ljubljana (MOL) ter mestno arhitektko srečali predstavniki direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Ministrstva za obrambo ter vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Pogovor naj bi bil namenjen iskanju odgovora na vprašanje: Kako na pokopališču Žale zagotoviti primeren prostor za pokop ljudi, ki so bili žrtve medvojnih in povojnih revolucionarnih zločinov? Nekatere žrtve (denimo 65 Romov iz Iške in 3.450 žrtev iz roške Jame pod Macesnovo gorico) so bile iz prikritih morišč že izkopane, a še po letih »skladiščenja« nimajo trajnega groba. To jim želi zagotoviti maja letos sprejeta zakonodaja, ki kot pokopno mesto za doslej in v prihodnje ekshumirane žrtve iz prikritih grobišč določa Žale.
Pokopališče je v lasti MOL, zato je prišlo do septembrskega srečanja z željo, da bi skupaj v odprtem dialogu našli primerno rešitev. Zbrane je nagovoril dr. Mitja Ferenc in v imenu vladne komisije za pr...
Kljub oviram Mestne občina Ljubljana se nadaljujejo postopki za pokop posmrtnih ostankov žrtev revolucije, izkopanih iz prikritih morišč in grobišč, na pokopališču Žale
Resnično, Jezus, strah me obdaja, ko gledam vso svojo bedo. A se pomirim, ko vidim tvoje neizčrpno usmiljenje, ki je za vso večnost večje od moje bede.
sv. Favstina Kowalska