Vir: Družina
petek, 12. december
V cerkvi sv. Andraža v Leskovcu je bilo v nedeljo, 26. oktobra, srečanje zakoncev jubilantov. Dogodek je bil prežet z zahvalo za prehojeno pot, z veseljem ob skupnih spominih ter z upanjem in pogumom za prihodnja leta. Mašo je daroval p. Jože Petek ob somaševanju p. Vladimirja Rufina. V nagovoru je jubilante spodbudil, naj z zaupanjem gledajo na svoje skupno življenje. Posebej je poudaril pomen medsebojnega spoštovanja, odpuščanja in hvaležnosti. Obnovitev zakonskih obljub je številne ganila. Zbrane je nagovoril tudi župan Brane Kolednik, po maši pa so jubilante pred cerkvijo pričakali mladi muzikanti.
D. C.
Na predzadnji oktobrski teden smo na povabilo župnije sv. Lenart v Podgorcih poromali na štiridnevno romanje v Medžugorje. Romanja smo se udeležili verniki iz različnih okoliških župnij, s poglobljenim duhovnim programom nas je spremljal diakon Vlado Mar. V Medžugorju smo romali tudi na Križevac in Crnico. Tisti, ki vzpona niso zmogli, pa so bili v Vickini hiši molitve. Zvečer smo se udeležili maše, pri kateri je bila tudi priložnost za spoved. Tretji dan smo dopoldan obiskali »Materino vas«, popoldne pa Skupnost Cenacolo. Po večerni maši je bilo v farni cerkvi sv. Jakoba celonočno bedenje pred Najsvetejšim. Na poti domov smo se ustavili tudi v hrvaškem svetišču Vepric.
Sabina Strelec
V soboto, 11. oktobra, smo katoliški pedagogi organizirali peš romanje po delu Jakobove poti po Prlekiji. Dan smo začeli z jutranjo mašo, nato pa se odpeljali do mlina na Muri, kjer se je začel naš pohod. Prvi postanek smo imeli na Cvenu pri Majdi, ki nas je prijazno sprejela in pogostila. Pot smo nadaljevali do ljutomerske cerkve, kjer so se nam pridružili še drugi romarji. Romarski žig smo prejeli v slaščičarni Flo cukeraj. Večina romarjev je pot končala pri Železnih Dverih, najbolj vztrajni pa so nadaljevali vse do Svetinj. Romanje je bilo prepleteno z molitvijo, petjem, pogovori in prijetnim druženjem. Lucija Pušenjak
V petek, 3. oktobra, smo člani dveh zakonskih skupin iz župnije sv. Marije – Marijinega rojstva v Slivnici pri Mariboru odšli na romanje na Slovaško. Ob odhodu nas je blagoslovil župnik Jože. Prvi cilj romanja je bil kraj Korna pri Turzovki. V molitvi smo prehodili križev pot na goro Živčáková do cerkve Matere Marije Turzovške, kjer smo bili pri maši. V bližini smo obiskali tudi kapelo Gospe Kraljice miru iz leta 1993. Drugi dan romanja smo v Bratislavi obiskali kalvarijo in cerkev sv. Marije Snežne, kjer nas je sprejel pater in nam z veseljem pokazal nove orgle, ki jih je izdelal slovenski orglar Tomaž Močnik. Po sveti maši smo se odpravili proti Marianki, najstarejšemu romarskemu središču na Slovaškem. Kot zadnjo postajo romanja smo obiskali stolnico sv. Martina v Bratislavi s krono na vrhu mogočnega zvonika. T. L.
Naši srednjeveški vojskovodje (1): Trgovec Samo in njegova prva slovanska država
IN MEMORIAM
Referendumu ob rob
»Čudeži se dogajajo« je bila moja prva misel, ko sem izvedel za rezultate referenduma. Po treh dneh prisotnosti na stojnici, kjer smo mimoidoče skušali prepričevati, naj na referendumu glasujejo proti pomoči pri samomoru, sem o slovenskih volivcih dobil tako klavrno sliko, da sem bil prepričan o neuspehu svojega prizadevanja. Ali – kot je dejal Winston Churchill – najboljša antireklama za demokracijo je pet minut razgovora z volivcem. Pa ne mislim le na žalitve in celo grožnje, ki smo jih bili deležni. Mislim predvsem na neverjetno površnost v razmišljanju, na neverjetno lahkotnost, s katero so ljudje pripravljeni svojo vest zamenjati za vladni zakon in pri njem dobiti odvezo. Od redkih resnih razgovorov pa sem si enega vendarle zapomnil. Z mladeničem, ki je sicer zakon podpiral, sva prišla do razprave o celostni resničnosti, ki jo živimo in doživljamo. O resničnosti, ki ni reducirana na zgolj fizikalnost, kot jo od razsvetljenstva naprej razume naš čas. Trdil sem,...
Nagrajenci iz 48. številke Družine
Pravilna rešitev: b) Približno tri mesece.
1. nagrada: ALJA PEKLAR, Novo mesto;
2. nagrada: HELENA VERHOVŠEK, Golnik;
3. nagrada: VALERIJA KLEMENČIČ, Poljčane.
Zdaj smo že v prijetnem prazničnem razpoloženju in radujemo se za skupno mizo. Premraženih rok pridemo domov in se želimo hitro pogreti. Hm, po čem poseči? Enostavno in s sestavinami, ki so pri roki, lahko pripravimo topel kompot! Nekako nehote so v sodobnem direndaju kompoti izginili iz naših dnevnih navad. Z nostalgijo se spominjam polnih polic domače shrambe iz svojega otroštva. Živopisane druščine kompotov. Najhitreje je izginil borovničev, ki je bil redkost in pripravljen le v letih, ko smo nakuhali že dovolj marmelad in napolnili zamrzovalnik. Nato je bil breskov in kutinov kompot, ki nam je šel v slast, ker je oče dejal, da ima okus ananasa. Nazadnje je bil hruškov, ki smo ga radi spasirali v gosti sok in spili z dodatkom stepene sladke smetane. Ne, takrat sokov nismo jemali s trgovskih polic. O, kako blažen čas. In kako zdaj spoštujem svojo mamo, kakšno obilje nam je omogočala leto za letom.
Sama le tu in tam skuham jabolčnega in presenečena sem, da ga zdaj moji že odrasli otr...
Katere živali so bile na kraju, kjer se je rodil Jezus?
a) vol, osel in kamela
b) krava, osel in ovce
c) Sveto pismo ne poroča, katere živali so bile tam.
Odgovor napišite na dopisnico, pripišite ime, priimek, naslov in telefonsko številko ter dopisnico pošljite do 22. decembra na naslov DRUŽINA, p. p. 95, 1001 Ljubljana ali po e-pošti: lejla.krk@druzina.si
Nagrade:
1. nagrada: knjiga Božična zgodba za opatijo Le Barroux
2. nagrada: zgoščenka Rajski odmevi
3. nagrada: komplet 8 božičnih voščilnic
<p style="margin-left:18.0pt">Nagrajence bomo objavili v Družini dva tedna pozneje.
Ginekologinja Milena Igličar o svojem poslanstvu spremljanja žensk in porajanja novega življenja
14. december
»Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« (Mt 11,3)
Preden mi uspe prižgati še tretjo svečno na adventnem venčku, mi vžigalica dvakrat ugasne. Molim: »Že vse življenje nekaj čakam. Čakal sem, da odrastem. Da doštudiram. Čakal sem, da sem se poročil in dobil otroke. Zdaj čakam, da pride žena iz službe in da se otroci odselijo. Čakam na upokojitev …
Vedno čakam nekaj drugega. A kje si v vsem tem čakanju ti, moj Bog? Me še čakaš?«
15. december
In on jim je rekel: »Tudi jaz vam ne povem, s kakšno oblastjo to delam.« (Mt 21, 27)
Če en sam zastavlja vprašanja, potem je to zaslišanje. Če en sam odgovarja, je to zagovor. Za pogovor sta potrebna – sogovorca. Ne nujno enako močna, enako razgledana ali enako razpoložena. A (vsaj) dva, ki se poslušata in si pustita do besede. In do sebe.
Kakšna je moja molitev? Je to pogovor z Bogom? Ali je bolj zagovor ali celo zasliševanje?
16. december
»Sin, pojdi danes delat v vinograd!« (Mt 21, 28)
Bodi prijazen in nasme...
»Glas kliče: V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu!« (Iz 40,3)
Ko se advent prevesi v drugo polovico in se zazrem v tretjo svečo na venčku, čutim, kot bi mi Bog pomignil in me potihoma povabil, naj grem ven, na pot, na stezo. Ne vsiljivo, prav nasprotno – zadržano, spoštljivo. Besede preroka o pripravljeni poti mi zato zdaj govorijo nekaj drugega, kot sem jih razumela v mladosti. Nekoč sem jih dojemala kot nalogo: da moram sama izravnati vse neravne poti v sebi, urediti svojo notranjo razburkanost, se zbrati, postati boljša. Zdaj jih ne slišim kot obveznost k spreminjanju, temveč bolj kot povabilo k miru: da se postavim na pot in prepoznam, da se Dete približuje meni.
Ta misel me gane, saj je to spokojnost, ki se usede globoko vame. Zavedanje, da obstaja Bog, ki ne odneha. Ne čaka, da se uredim. Ne zahteva, da opravim vse notranje »prenove«, preden stopi bliže. Preprosto prihaja. V moj ritem, v moje vsakdanje življenje, táko, kot je – včasih razmeta...
V baziliki svetih dvanajstih apostolov v Rimu je v sredo, 3. decembra, zazvenela slovenska pesem iz ust duhovniškega okteta Oremus. Slovenski kulturni dogodek v Rimu sta v okviru jubilejnega leta organizirala Slovenska škofovska konferenca in Veleposlaništvo Republike Slovenije pri Svetem sedežu. Veleposlanik Franci But je pozdravil številne zbrane. Spomnil je na bližnji praznik samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije, ki ga obhajamo decembra, in izpostavil sveto leto upanja in vsem zaželel lepe božične praznike. Duhovniški oktet Oremus sestavlja osem duhovnikov iz ljubljanske in novomeške škofije, ki skupaj pojejo že od leta 2006. Od leta 2013 je njihova umetniška vodja Damijana Božič-Močnik. S koncertnim programom so predstavili dela slovenskih skladateljev različnih generacij. Prvi del je bil obarvan adventno, v drugem delu so bile sakralne skladbe za različne priložnosti, v tretjem delu pa slovenske narodne pesmi. Ubrano petje duhovniškega okteta Oremus je podčrtala še subt...
V dvorani Osnovne šole I. v Murski Soboti je v nedeljo, 30. novembra, Škofijska karitas soboške škofije organizirala dobrodelno prireditev Klic dobrote. Župnijske karitas Murska Sobota, Bakovci in Tišina so s soboškimi dijaki pripravile bogat kulturni program z namenom, da skupaj podprejo otroke pri njihovem razvoju ter jim omogočijo, da bodo ti lažje premagovali vsakodnevne izzive in razvijali svoj polni potencial. Dijaki soboških srednjih šol (zdravstvene, ekonomske in srednje strokovne šole) so združili moči, da bi pomagali otrokom s posebnimi potrebami pri nakupu pripomočkov za razvoj psihomotoričnih spretnosti. Na koncertu so nastopili mladi glasbeniki, pevci in zbori. Vsak od približno 400 udeležencev je prejel škatlico »zdravil« Sočutin Forte 200 mg, ki v navodilih opozarja na stranske učinke: »Če ste preobčutljivi za spremembe na bolje, ga uporabljajte le v zmernih količinah.« Dar za pomoč otrokom lahko nakažete na: Škofijska karitas Murska Sobota, TRR (OTP banka): SI56 0488 10...
Letošnje duhovne vaje z očeti vere v domu duhovnosti v Kančevcih, ki jih vodi br. Miran Špelič, so bile uglašene na nicejsko-carigrajsko veroizpoved, ki jo molimo pri nedeljski evharistiji (izpoved vere, ki združuje vse kristjane) in 1700. obletnico prvega ekumenskega koncila v Niceji, ki je leta 325 razglasil izpoved vere v Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Arij, duhovnik iz Aleksandrije, pa je s svojimi privrženci učil, da Jezus ni resnično Božji Sin. Ko se je spor vse bolj vnemal, je cesar Konstantin sklical vse škofe na ekumenski koncil v Niceji, ker je videl, da je v nevarnosti tako enost Cerkve kot cesarstva. Kasneje so se tudi cesar Konstantin in njegovi nasledniki vedno bolj nagibali k arijancem, s svojo neomajno in vztrajno vero pa je sv. Atanazij postal trden temelj nicejske veroizpovedi. Po nicejskem koncilu je bil potreben čas (56 let), da so veroizpoved, ki so jo utemeljili na nicejskem koncilu in je pod vplivom arijanizma niso ovrgli, prečistili in utrdili na carigrajskem ko...
Jezuiti slovesno obeležili god sv. Frančiška Ksaverija
Maša za beatifikacijo Jaroslava Kiklja v Ljubljani
V zgodovini so narodi, ki so znali posnemati uspešne, napredovali. Rimljani so prevzeli grško znanost ter jo okrepili s pravnim redom. V 20. stoletju so azijski tigri posnemali Zahod in ZDA ter iz revščine dosegli blaginjo. Slovenija ima obdobja na posnemanju temelječe rasti in obdobja propadanja, ki je bilo predvsem posledica oblastne domišljavosti. V Avstro-Ogrski so industrijske blaginje prišle k nam z zamudo zaradi perifernega položaja. Po prvi vojni smo v Jugoslaviji hitreje dohitevali severne sosede. Naša industrializacija je temeljila na zgledovanju po uspešnejših in bolj razvitih.
Komunisti, izšolani v Moskvi, so najprej vsiljevali za blaginjo škodljiv sovjetski gospodarski model. Ko so se skregali s Stalinom, pa so namesto posnemanja cvetoče zahodne Evrope izumljali »izboljšano« komunistično gospodarstvo. Usodna domišljavost je vodila v zaostajanje; po »izumitelju« Kardelju so servilni ljubljanski domišljavci celo poimenovali univerzo.
Po osamosvojitvi smo se vse do prevzema...
Aleš Primc, pobudnik referenduma o zakonu, ki je želel v slovenski pravni red umestiti državno asistenco pri samomoru bolnih in ostarelih