Vprašanje bralke Petre: »Imam pomisleke o mašnih namenih, ki se opravijo v korist pokojnih. Nekako »nepošteno« in posledično »malo verjetno« se mi zdi, da bi nekdo, ki se redno udeležuje maše, a je brez potomcev (torej zanj po smrti ne bo nihče daroval za sv. mašo), težje prišel v nebesa kot nek nevernik, ki ima potomce, ki zanj občasno darujejo za kakšno sv. mašo. Če bi bilo tako, bi se mi to zdelo kot plačevanje odpustkov, ki jih poznamo iz protestantizma. Ali ne bi bilo bolj pošteno, da bi si nebesa prislužil tisti, ki si je tja bolj želel priti?«