Vir: Družina
sreda, 19. november
Skupina članic za samopomoč onkoloških bolnic z diagnozo rak dojke, ki deluje v okviru Europa Donna Slovenije, se je v okviru rožnatega oktobra udeležila športnega vikenda od 31. oktobra do 2. novembra v Marianumu v Veržeju. S seboj so prinesle veliko pozitivne energije in jo s tem druženjem še nadgradile. Poleg duhovne poglobitve so veliko časa posvetile gibanju, telovadbi in druženju. S kolesi so prekolesarile del čudovite Prlekije in Prekmurja, si ogledale čebelarski muzej in Otok ljubezni v Ižakovcih. V akcijo so se vključili tudi na občini Kobilje, kjer so poleg župnijske cerkve zasadili rožnato drevo kanadski judeževec, ki ga je donirala Europa Donna Slovenije. T. H.
V župniji Negova so v nedeljo, 26. oktobra, praznovali zakonski pari svoje jubileje. Pred Bogom so svoj »da« izrekli Marija in Mirko Kaučič (40 let), Majda in Drago Mir (35 let), Lea in Boštjan Fekonja (15 let), Alenka in Simon Rojko (10 let) ter Tamara in Zdravko Bratuša (10 let). Domači župnik Marjan Rola je navzočim jubilantom pri maši podelil blagoslov. Ob prijetnem druženju je eden od jubilantov dejal: »Vsak zakonski par se v življenju veseli lepih, veselih in srečnih dogodkov ter dosežkov. Prezreti pa ni dobro grenkih izkušenj, kajti v teh se krepi in raste zakonski odnos. V reševanju težav se pokaže trdnost zakona.« Jubilantom so ob čestitki zaželeli obilo vztrajnosti na skupni poti.
Jelka Orgolič
V nedeljo, 26. oktobra, smo s slovesno mašo v cerkvi sv. Helene v Hotiču proslavili 150 let župnije. Obred je vodil škof Franc Šuštar, somaševala sta sedanji upravitelj župnije Kresnice Božidar Ogrinc in njegov predhodnik Štefan Pavli. Na praznovanje jubileja smo se pripravljali vse leto, najbolj intenzivno z devetdnevnico. To smo začeli s srečanjem za mlade, nadaljevali z mašo za zakonce, z molitvijo pred Najsvetejšim, romanjem v Gornji Grad in Novo Štifto ter z obiskom sester klaris v Nazarjah. Organizirali smo verouk za odrasle, med katerim smo obujali spomine na svetoletno romanje po poteh apostola Pavla v Turčiji, blagoslovili obnovljeno Sivčevo kapelo v Zgornjem Hotiču in predvajali dokumentarni film o 150-letnici delovanja župnije Hotič. Snovalca dokumentarnega filma, Vlasta Klemenčič Berčon in Andrej Razpotnik, sta v sodelovanju z več kot dvajsetimi krajani Hotiča in Kresnic opravila izjemno delo. Župnija Hotič deli usodo številnih slovenskih župnij, ki po odhodu župnika nadalj...
V četrtek, 13. novembra, je bila v Ljutomeru že 16. Tržnica srednjih šol in dijaških domov, kjer sta se predstavila tudi Škofijska gimnazija in dijaški dom Antona Martina Slomška Maribor. Poklicna odločitev je za vsakega posameznika izrednega pomena. Še posebej to velja za mlade, ki so na pragu svoje prve poklicne odločitve. Osnovne šole so vsako leto znova postavljene pred novo generacijo učencev, ki zaključujejo svoje osnovnošolsko izobraževanje in se podajajo novim življenjskim izzivom naproti. Da si učenci zaključnih razredov osnovnih šol pridobijo potrebne informacije, ki jih potrebujejo pri izbiri srednje šole, svetovalne delavke vsako leto organizirajo Tržnico srednjih šol. Gimnazija Antona Martina Slomška Maribor se je staršem in učencem predstavila z vizijo »Biti več – zase in za druge!«. M. P.
Na Martinovo soboto, 8. novembra, so na Kobilju v Prekmurju blagoslovili na novo postavljeno informativno tablo prekmursko-štajerske veje poti sv. Jakoba, ki je postavljena ob župnijski cerkvi sv. Martina. Blagoslov table in romarjev Jakobove poti je opravil župnik Lojze Ratnik, ki je tudi predstavil zgodovino kraja in cerkve, ki letos praznuje 100. obletnico blagoslovitve. Zbrane so pozdravili tudi župan občine Kobilje Darko Horvat, predsednica Jakobove poti Slovenije Andreja Grahek in ena od ustanoviteljev poti v Sloveniji Marjeta Rigler. T. H.
V soboto, 8. novembra, so verniki župnij Bogojina in Martjanci z dvema avtobusoma poromali v dve avstrijski Marijini svetišči. Najprej so se ustavili na osred-njem štajerskem v Marijinem svetišču Mariazell ali Marijino Celje, s katerim so bili naši predniki tesno povezani. Tu je romarsko mašo daroval župnik obeh župnij Andrej Lažeta, ki je govoril o češčenju Marije in romarjem predstavil svetišče. Obiskali so še baziliko Mariatrost v Gradcu. Gre za baročno cerkev z bogato okrašenimi oltarji in znamenitim poznogotskim kipom Marije. T. H.
V petek, 7. novembra, je bila v Dravcih-Sovičah tradicionalna jesenska prireditev, ki je združila pospravljanje klopotca, blagoslov mošta in praznovanje martinovega. Dogodek je organiziralo Kulturno-turistično društvo Klopotec Dravci-Soviče v sodelovanju z Društvom za ohranjanje dediščine Haloz. Dogajanje so popestrili ljudski pevci Fantje iz Haloz z ljudsko pesmijo, harmonikar Omen Vegan in Haloški humoristki. Domači župnik p. Klemen Slapšak je blagoslovil letošnji pridelek in v nagovoru poudaril, da je vino dar narave, ki povezuje ljudi vseh poklicev in generacij. Ob zaključku jesenskih del se je poslovil tudi klopotec, ki bo do prihodnjega poletja počival. Zdenka Golub, foto: Mirko Pajenk
P. dr. Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj na Brezjah, in tamkajšnji Romarski urad sta vrsto predstavitev Marijinih svetišč po Evropi in svetu v svetem letu upanja sklenila 7. novembra z večernim predavanjem umetnostnega zgodovinarja iz Firenc dr. Giancarla Polenghija o Mariji kot poti k lepoti v krščanski umetnosti. Umetnost je namreč pot k Bogu in Božja Mati je bila in je ena najpogosteje upodabljanih svetih oseb v vseh zgodovinskih obdobjih. Italijanski strokovnjak za sakralne umetnine je obiskovalcem približal Marijo od njene prve znane upodobitve v letih od 100 do 150 v Priscilinih katakombah v Rimu ter številnih drugih upodobitev do brezjanske Marije Pomagaj. Poudaril je, da je za vsemi temi in drugimi upodobitvami »globoka teologija«, vprašanje pa je, kaj nam govorijo in kako mi gledamo nanje.
Jožef Pavlič
V četrtek, 6. novembra, na lenartovo, je v cerkvi sv. Lenarta po molitveni uri pred Najsvetejšim ob novem blagoslovljenem oltarju (2. novembra ga je posvetil nadškof Alojzij Cvikl na fotografiji) slovesno mašo ob župnijskem prazniku daroval p. Toni Brinjovc ob somaševanju domačega župnika Marjana Pučka in diakona Darka Žmavca. Njegova homilija o vrednosti človeka je res nagovorila. Pel je župnijski zbor. Takoj po maši je sledila seznanitev z nujno sanacijo del na ostrešju cerkve in nato podpis pogodbe o izvajanju del s podjetjem Knuplež d. o. o. Ker bo to precejšnji izdatek za župnijo, je župnik prosil vernike za razumevanje in pomoč. Po maši nas je p. Toni nagradil še s svojim kratkim koncertom. Osrednja slovesnost farnega praznika je bila na zahvalno nedeljo, 9. novembra, ko je zlato mašo obhajal rojak p. Janez Kurbus. To je obenem tudi občinski praznik, zato je bil v petek, 7. novembra, nadškofov blagoslov novega prizidka pri tamkajšnji šoli. Anica Horvat
V Zavodu Marianum v Veržeju so se v sredo, 5. novembra, na rekolekciji zbrali duhovniki in redovniki soboške škofije. Prišli so iz treh dekanij in šestintridesetih župnij, ki spadajo v soboško škofijo. Med njimi je prvič v vlogi škofa sodeloval novi soboški škof Janez Kozinc. T. H.
Povabilu na četrto srečanje na god sv. Huberta se je letos odzvalo največ lovk in lovcev do sedaj. Župnik in dekan Jožef Poje je pri maši poudaril, da je Bog že v začetku Svetega pisma določil človeka, da odgovorno skrbi za stvarstvo. V pogovoru smo izrazili hvaležnost vsem, ki skrbimo za čisto in urejeno okolje ter namesto petard in raket kupimo živež za ptice in divjad. Drago Stanovnik
Mašo na praznik vseh svetnikov sta v Lozicah darovala domačin pater Miran Žvanut, provincial slovenskih jezuitov, in njegov gost pater Stanislaus Koppala, provincial iz Indije iz province Andhra. Podobna mešana družba kot okrog oltarne mize je tudi v niši glavnega oltarja, kjer zavetnik Lozic krščuje Indijca. Sv. Frančišek Ksaver je namreč večino svojega misijonarskega delovanja preživel v Indiji, kjer je dnevno krstil tudi več sto domačinov. Pater Stanislaus je povedal, da se pri njih 1. november, dan vseh svetih, praznuje kot navadno nedeljo. Velika razlika pa je v praznovanju 2. novembra, vernih duš dan, kjer v Indiji obiskujejo pokopališča. Na grobove prinašajo podobe svetnikov, ki so jih imeli pokojni radi. Praznovanje je veselega značaja, verujoč, da so njihovi pokojni pri Bogu. Pater Stanislaus ima doktorat iz umetne inteligence in je zelo zgovoren in topel človek. Ko je odhajal, smo ga prosili za blagoslov, za katerega si je vzel veliko časa. Čeprav nismo razumeli niti besede b...
Na slovesnosti prevzema dveh gasilskih vozil PGD Orehovci pri Gornji Radgoni, GVM-1 in obnovljene cisterne GVC-1, je vozili s pri-
prošnjo zavetniku sv. Krištofu za varno prevožene kilometre blago-slovil radgonski župnik Franc Hozjan. Dani Mauko
Na zadnji oktobrski dan smo se župljani Hrastnika, Trbovelj in Dola pri Hrastniku spet zbrali na morišču Stari Hrastnik, kjer smo skupaj s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem molili za po vojni pobite, ki ležijo na tem kraju. Škof je posebej poudaril pomen molitve tako za žrtve kot za storilce in preživele, da bi vsi našli svoj mir in se srečali z Božjim Sinom, ki je sestopil tudi v ta predpekel, kjer se je Bog sam dotaknil najglobljih temin človeške groze greha in smrti. Naj nam bodo njegove misli v spodbudo za molitev. Gregor Špajzer
Na zadnjo oktobrsko nedeljo, 26. oktobra, je pet študentov medicine obiskalo župnijo Kuzma. Po maši so pred cerkvijo zbirali donacije za humanitarno-medicinsko odpravo v Zambijo. Prihodnje leto se namreč od junija do avgusta kot humanitarna skupina bodočih zdravnikov odpravljajo na humanitarno delo v Zambijo. Med njimi je tudi Niko Farič iz župnije Bakovci. T. H.
Pred vasjo Lukovec je ob cesti v vas zasijala v vsej lepoti obnovljena Marijina kapelica, posvečena lurški Materi Božji. Postavil jo je Franc Marc leta 1911 iz hvaležnosti, ker je njegov posvojenec Franc Turk s svojimi šestimi otroki zagotovil nadaljnji obstoj domačije na Lukovcu. Domači župnik Ivan Bajec je 25. oktobra blagoslovil obnovljeno kapelico. Domačini so ob blagoslovu zapeli pesem in se po obredu zadržali ob klepetu in domačih sladicah. Obnovljena Marijina kapelica kot zatočišče miru in vere združuje ljudi v molitvi, hvaležnosti za prejete milosti, obenem pa ohranja dediščino preteklih rodov, ki so v njej našli duhovno tolažbo. Olga Abram
V organizaciji Območnega združenja vojnih veteranov Gornja Radgona so v petek, 24. oktobra, na domačiji družine Šemrl odkrili že 21. spominsko ploščo hraniteljem orožja. Ploščo sta odkrila generalmajor Ladislav Lipič in gospodar domačije Cveto. Slavnostni govornik Nikolaj Brus je povedal, da so orožje pri Šemrlovih skrivali v garaži. Za to sta vedela tudi otroka, takrat 10-letna hčerka Helena in 8-letni sin Gregor, danes duhovnik murskosoboške škofije. Dani Mauko
Karel Markuš, v naših krajih bolje poznan kot Drago, se je rodil 22. oktobra 1945 v vasi Hribi nad Trojanami, v družino Velnovih, očetu Martinu in materi Mariji, bil je najmlajši od osmih otrok. Otroška leta je preživel v domačem kraju. Že v mladosti ga je za duhovni poklic navdušil škof Anton Vovk, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1971 v Ljubljani. Leta 2002 je postal župnik v Čemšeniku, kjer je deloval vse do leta 2017, ob tem pa soupravljal še župnijo Šentgotard. Od leta 2018 še naprej upravlja župnijo Šentgotard ter župniji Šentožbolt in Blagovica. Skozi desetletja duhovniškega dela je župnik Drago s svojo skromnostjo, preprostostjo pustil globoko sled v številnih župnijah in srcih ljudi. Ana Sečnik, Fani Rozina
fani@odleti.eu
Na novozgrajenem gramoznem parkirišču nedaleč od cerkve sv. Frančiška v Radmirju so se po sveti maši na misijonsko nedeljo zbrali številni verniki, predvsem pa lastniki, vozniki in upravljavci različnih gradbenih strojev, traktorjev in tovornjakov na drugem blagoslovu, za katerega je poskrbel domači župnik Ivan Hrastnik. Navzoče je nagovoril z besedami, da se je treba zahvaliti za srečo in blagoslov pri delu in se priporočati, naj Bog varuje vse, ki bodo upravljali mehanizacijo. Naj bodo blagoslovljeni stroji ne samo orodje za delo, ampak tudi znamenje sodelovanja med ljudmi. Blagoslovu je sledilo prijetno druženje.
Franjo Atelšek
Slovenci in fašizem (3. del): Fašistični poskus izbrisa slovenske skupnosti na Primorskem