Vir: Družina
sobota, 4. april
Papež Leon XIV. je včeraj vodil križev pot v rimskem Koloseju in sam nesel križ do vseh 14 postaj – prvič po Janezu Pavlu II. leta 1994. Frančiškan p. Francesco Patton, nekdanji kustos Svete dežele, ki je sestavil razmišljanja pri postajah, je Jezusovo pot do Golgote povezal z današnjim svetom, ko doživljamo podobne zlorabe oblasti in teptanje človeškega dostojanstva.
Februarja 1949 je »titovska« partija s sorodnimi organizacijami uvedla bojkot Radia Trst II. Slovensko narodno gledališče in številni zunanji sodelavci ter zbori so prekinili sodelovanje z radijsko postajo, kar je trajalo dobri dve leti.
Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek, obenem pa je to dan, ko pričakujemo Njegovo vstajenje.
V duhu tišine in globokega premišljevanja so se, 3. aprila, v mariborski stolnici zbrali verniki pri obredu velikega petka. Zbrane je nagovoril mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Število katehumenov na sekulariziranem Zahodu se zadnja leta opazno povečuje, tudi v Sloveniji. Kaj ljudi pritegne v našo grešno in sveto Cerkev?
petek, 3. april
Na Svetopisemski družbi Slovenije so v soboto, 28. marca, izvedli že tretji nadaljevalni seminar za moderatorje malih skupin v programu Zdravilna beseda. V njem ustvarjamo varen in sočuten prostor, kjer se lahko odrasli v malih skupinah srečajo z Bogom, s seboj in z drugimi.
Letošnjo sveto mašo v spomin Gospodove zadnje večerje v Vatikanu je zaznamovala vrnitev k tradiciji: za razliko od svojega predhodnika, papeža Frančiška, je Leon XIV. v lateranski baziliki, svojem škofovskem sedežu, obhajal bogoslužje velikega četrtka, s katerim se Cerkev na poseben način spominja ustanovitve evharistije in duhovništva, med obredom pa je umil noge dvanajstim duhovnikom.
V slovenskih cerkvah so na veliki četrtek zvečer potekale svete maše, pri katerih smo se verniki spominjali Jezusove zadnje večerje z apostoli, med katero je Jezus ustanovil zakramenta evharistije in mašniškega posvečenja. V Postojni pa si bodo letošnji veliki četrtek zapomnili tudi po tem, da je zasijal restavriran prezbiterij cerkve sv. Štefana.
Zgodovinar Luka Cerar v knjigi Pred nevihto. Slovenci na predvečer druge svetovne vojne (Zgodovinski arhiv Ljubljana) obravnava zadnje mesece naraščajočih napetosti, negotovosti in slutnje bližajoče se druge svetovne vojne na Slovenskem. Na podlagi obsežnega arhivskega gradiva avtor analizira socialne stiske, prizadevanja za zajezitev alkoholizma ter vpliv nacističnih in komunističnih idej v predvojnem obdobju.
Na veliki petek se v Marijini šoli življenja s patrom Tonijem ustavimo ob Mariji pod križem. V tišini, bolečini in neizmernem trpljenju ne beži, temveč ostaja ob sinu. Prav v tej tišini se skriva sporočilo, ki nagovarja tudi nas.
Premišljevanja za letošnjo molitev križevega pota v rimskem Koloseju je pripravil frančiškan p. Francesco Patton, nekdanji kustos Svete dežele. Kot je pojasnil, ta premišljevanja niso namenjena obsojanju, pač pa naj bi navdihnila spremembe.
3. januar 1944: »Danes ob 18.15 se je prvič glasila slovenska beseda iz tržaškega radia. Je to dogodek, ki pomeni velik mejnik v zgodovini slovenskega ljudstva na Primorskem in Goriškem.«
Na programu TV Slovenija 1 bo na veliko noč, v nedeljo, 5. aprila, ob 20.50, na sporedu 35-minutni dokumentarni film Dežela upanja, ki prinaša vpogled v delo slovenske misijonarke in Karitas v Ruandi.
Na veliki petek se spominjamo Jezusovega trpljenja in smrti na križu.
Križev pot je na podlagi izkušenj umirajočih v Ljubhospicu napisala s. Emanuela Žerdin.
četrtek, 2. april
Z veliko nočjo se konča postni čas, ko se za mizo zbere vsa družina, da bi skupaj v miru in hvaležnosti zaužila blagoslovljene velikonočne jedi.
Preberite si vtise mladih, ki so se udeležili zimskih višarskih dnevov 2026.
Predvolilni čas se izteka. Bolj ali manj se ve, da bo zmagala Janševa stranka. Ni pa gotovo, ali bo uspela z Novo Slovenijo, ki je tokrat v koaliciji z nekdanjo močno SLS in majhno podjetniško stranko, sestaviti vlado. Domnevajo, da bodo potrebni še glasovi Anžeta Logarja, ki je zapustil Janšo in ustanovil lastno sredinsko.
Vaš vstop v slovensko skupnost je bil verjetno precej spontan. Kdaj pa ste se začeli vanjo tudi dejavno vključevati?
V našo slovensko skupnost sem zahajala že od otroških let. Najprej sem obiskovala sobotno slovensko osnovno šolo Franceta Balantiča v San Justu in bila članica organizacij za naraščajnike, naraščajnice, mladce in mladenke. S štirinajstimi leti sem pristopila k mladinski organizaciji in dve leti predsedovala krajevni dekliški in fantovski zvezi.
Družinska slika, božič 2025. FOTO: Osebni arhiv
Še danes z veseljem sodelujem pri različnih odborih in kulturnih dejavnostih. Sodelovala sem pri urejanju raznih zbornikov, monografij in pri pripravi video posnetkov, tudi pri organizaciji množičnih prireditev kot Buenos Aires praznuje Slovenijo, pri postavljanju raznih razstav v Slovenski hiši, v Našem domu, v Sloveniji in zamejstvu. Bila sem članica skupin, občasno tudi del vodstva na turnejah z gledališkimi skupinami, srednješolskimi dijaki, pevskimi zbori in folklornimi...
Praznik velike noči nam oznanja največjo radost naše vere, da je namreč življenje močnejše od smrti, da zlo ne more zmagati, da je ljubezen trajnejša od sovraštva. Velika noč nam govori o Bogu Očetu, ki je tako ljubil svet, da je poslal svojega Sina, da bi se človek rešil smrti, strahu in osamljenosti. Govori nam o Sinu, ki je ljudem izkazal ljubezen do konca, tako da je vstopil v rane človeštva, si naložil naše stiske in odprl grobove.