Vir: Družina
četrtek, 28. maj
V salezijanski športni ligi ŠportKAT so letos sodelovali športniki v treh kategorijah: odbojkarice do 19 let (4 hrvaške in 6 slovenskih ekip), mlajši nogometaši do 16 let (5 ekip, skupno 61 nogometašev) in starejši nogometaši do 24 let (10 ekip, 113 nogometašev). Odbojkarice so skozi leto zbirale točke na posameznih turnirjih, ekipe nogometašev pa so se za čim boljše izhodišče borile v 6 krogih tekmovanj.
Ob 800-letnici mariborske nadškofije med drugim pripravljajo poseben kolesarski romarski projekt, s katerim želijo vernike in druge udeležence povezati z zgodovino krajevne Cerkve ter spodbuditi sodobne oblike romanja. Projekt vključuje organizirano kolesarsko romanje iz Šentandraža na avstrijskem Koroškem v Maribor ter pripravo mreže individualnih kolesarskih poti po dvanajstih dekanijah današnje mariborske nadškofije.
V sredo, 27. maja, se je v mariborski stolnici odvil slovesen večer, ki je združil spomin na obisk papeža Janeza Pavla II. v Mariboru ter bogat glasbeni program študentskega pevskega zbora Vdih.
sreda, 27. maj
Pri Družini je pravkar izšel nov spletni tečaj, kakršnega v Sloveniji še nismo imeli. V njem zakonski par, Agata in Gašper Hren, na sproščen način razložita osnove teologije telesa – spolnost, kot si jo je zamislil Bog.
Društvo Združeni ob Lipi sprave in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani sta 26. maja 2026 na Streliški ulici v Ljubljani pripravila spominsko žalno slovesnost v spomin na umorjenega prof. dr. Lamberta Ehrlicha, velikana slovenske državotvorne misli, ki so ga leta 1942 umorili komunisti.
Novomeški škof dr. Andrej Saje je v teh dneh na obisku v Rimu.
Stripovska različica slavnega romana. Napisal Umberto Eco. Ilustracije: Milo Manara. Mladinska knjiga.
O Sveti Duh,
pridi v moje srce,
s svojo močjo ga pritegni
k sebi, o Bog,
in daj mi ljubezen in strah Božji.
O Kristus, reši me vsake slabe misli;
ogrej me in razvnemi me
s svojo sladko ljubeznijo,
tako se mi bo vsaka muka
zdela lahka.
Oče in Gospod moj,
pomagaj mi v vsaki potrebi.
Umij me, o Gospod,
vseh mojih krivd,
in okoplji me
s svojo dragoceno Krvjo,
da bodo odstranjeni
moji madeži.
Amen.
sv. Katarina Sienska
Prosim za pojasnilo g. škofa. Ob Jezusovem rojstvu beremo, da je Herod dal v Betlehemu in vsej njegovi okolici pomoriti vse dečke, stare dve leti in manj (Mt 2,16). Moti pa me oziroma se sprašujem, ko berem v psalmu (135,8), da je »udaril egiptovske prvorojence«. V obeh primerih gre za nedolžne otroke. Kako to razumeti? Hvala. Patricija
Pred kratkim me je prestregla novica o možu, ki sem ga pred mnogo leti intervjuval, potem pa dolgo ničesar slišal o njem: marca se je končal škofijski postopek za njegovo razglasitev za blaženega. Tudi takšna razveseljujoča odkritja se zgodijo katoliškim novinarjem.
Gre za kanadskega patra Emiliena Tardifa, ki ga Slovenci poznamo po dveh seminarjih za evangelizacijo, prvem leta 1990 na stadionu v Šiški, drugem pa septembra 1996 na bežigrajskem Plečnikovem stadionu. Ta je šest desetletij po evharističnem kongresu sprejel 30 tisoč udeležencev seminarja, ki je, kot je takrat dejal eden od organizatorjev iz Prenove v Duhu p. Marijan Šef, želel naložiti dobrih drv na plamen vere, ki ga je med Slovenci s takšno močjo prižgal majski papežev obisk.
Pater Tardif v spominu množic po vsem svetu ostaja kot velik oznanjevalec z darom ozdravljanja, ki je prekrižaril svet. Med letoma 1955 in 1973 se je v Dominikanski republiki kot »običajen« misijonar zgaral od gradnje cerkva in šol, pastoralnega i...
Ponudila se mi je priložnost fotografirati imenitno in prav posebno žuželko. Že na pogled je vpadljiva in nenavadna, in kljub temu, da velja za razmeroma pogosto vrsto, se le redko ponudi priložnost, da bi se nastavljala objektivu fotoaparata, kot se je ta, ki jo je odkrila žena kar doma, na vrtu.
Veliki lesni najezdnik (Rhyssa persuasoria) živi v iglastih in mešanih gozdovih. Samica ima izjemno dolgo leglico, ki je daljša od telesa. Z njo odlaga jajčeca v ličinke lesnih os in nekaterih drugih vrst žuželk, katerih ličinke se razvijajo globoko v lesu. Med drugim tudi v ličinke hroščev rogačev in nekaterih kozličkov. Za razliko od orjaškega najezdnika, katerega samica se ob prebadanju lesa obrača okoli lastne osi, samica velikega pri tem opravilu miruje na istem mestu. Človek se vpraša, kako ji uspe tanko, hitinasto leglico poriniti skozi trd les tako globoko, lahko tudi več kot 4 cm. Nazadnje, ko se s konico dotakne skrite ličinke, natančno odloži jajčece nanjo. Ko prebada les, je njen...
Suholetnica ali latinsko Erigeron je manj poznana trajnica, ki se odlikuje po koškastih socvetjih, ki so podobna tistim pri jesenskih astrah, le da cveti že poleti.
So skromne in nezahtevne vrtne cvetlice, v naravi rastejo po travnikih, v gozdovih in po kamnitih rastiščih. Večina jih izvira iz Severne Amerike, nekatere vrste spadajo tudi med enoletnice. Odlikujejo se po lepih cvetovih, ki se bogato razcvetajo vse poletje in trajajo dolgo v jesen. Cvetovi z rumeno sredico so različnih barv, od belih, rožnatih, vijoličnih in lila.
Najlepše uspevajo na sončnih rastiščih in nekoliko rodovitnih, predvsem pa dobro odcednih tleh. Zimske mokrote ne prenašajo. Lepo uspevajo tudi ob morju.
Meni je najbolj pri srcu E. karvinskianus, vrsta suholetnice, ki je po videzu in rasti nekoliko drugačna od svojih pokončno rastočih sester. Njena rast je bolj polegla in razprostrta. V višino se le rahlo dvigne, tja do 5 cm, v širino pa bogato prekrije tla do 30 cm. Cvetni koški so sprva beli, kasneje se o...
Spomladanski zavitki z mletim mesom in porom
Vlečeno testo: V toplo vodo dodamo sol, dolijemo olje, nato dodajamo moko, potem še jajce in mešamo s kuhalnico. Če je treba, dodamo še malo moke. Ko je testo tako gosto, da ga lahko mesimo z roko, ga iz posode stresemo na pomokano površino in mesimo. Dodamo toliko moke, da se ne prijemlje na podlago. Nato hlebček namažemo z oljem in damo vsaj za pol ure počivat, preden ga razvaljamo in razvlečemo.
Nadev: Meso do sive barve popražimo na 6 žlicah olja. Dodamo sesekljan peteršilj, osolimo ter pokrito dušimo pol ure.
Deset minut, preden nadev odstavimo, mu primešamo še na tanke kolobarje narezan por. Odstavimo in pustimo, da se nekoliko ohladi.
Pole vlečenega testa razrežemo v pravokotnike in jih nadevamo z mešanico mesa z zelenjavo.
S pomočjo čopiča razžvrkljamo jajce s 3 žlicami vode in vsako nadevano polo namažemo ob robu, zvijemo v zvitke in ocvremo v olju. Cvremo malo več kot minuto. Vmes jih večkrat obrnemo.
Postrežemo z zeljnato so...
V župniji Kuzma so na praznik Gospodovega vnebohoda v četrtek, 14. maja, obhajali »križani četrtek«, kot ga domačini imenujejo. Gre za tradicionalni kramarski sejem z dolgo zgodovino, ki zbere številne domače vernike in goste iz sosednje Avstrije. Letos je slovesnost vodil rojak Tonček Majc, župnik župnije Sveti Križ v Mariboru, ki letos praznuje 80-letnico življenja in 55-letnico mašništva. Na sedmo velikonočno nedeljo 17. maja pa je za župnije Kuzma, Grad in Sveti Jurij v Prekmurju, ki jih vodi župnik Aljaž Baša, slovesnost vodil Gregor Markelc iz Želimelj. Pri tej maši so devetošolci vseh treh župnij imeli izpoved vere. Gregor jih je kot vzgojitelj mladih na pot nadaljnjega mladostnega življenja pospremil s spodbudnimi besedami. T. H.
V župnijski cerkvi Gospodovega vnebohoda v Bogojini so v četrtek, 14. maja, slovesno obhajali praznik Gospodovega vnebohoda, ki mu je posvečena župnijska cerkev. Mašo je daroval župnik Andrej Lažeta, na koru pa so peli domači cerkveni pevci. Med mašo je župnik Andrej z oltarja odnesel kip vstalega Kristusa in ugasnil velikonočno svečo. V pridigi je govoril o Jezusovem vnebohodu in poslanstvu apostolov, da oznanjajo in krščujejo. Dotaknil se je tudi zakramentov svetega krsta, svete spovedi in Svetega Rešnjega telesa, ki so ljudem v pomoč na poti za Kristusom v nebesa. Od vsakega kristjana pa je odvisno, ali jih izpolnjujemo in po veri živimo. T. H.
V okviru praznovanja praznika občine Veržej so v nedeljo, 10. maja, v Banovcih pripravili jubilejno 25. kulinarično razstavo Dobrote naših gospodinj. Razstavljene so bile različne prleške jedi iz bogate kulinarične dediščine. Iz leta v leto dodajo kaj novega. Letos so razstavili okrog sto dobrot. Povabili so tudi veržejskega župnika Milana Kavčnika, da je vse te dobrote blagoslovil. T. H.
V občini Razkrižje so se v sredo, 13. maja, prav na enajsto obletnico smrti spomnili zdravnice in podžupanje Božice Ceković Budinski. Mnogi se je spomnijo kot spoštovane zdravnice in podžupanje. Najprej je zanjo v župnijski cerkvi sv. Janeza Nepomuka župnik msgr. Franc Režonja daroval mašo. Po maši pa je na bližnjem pokopališču blagoslovil novo spominsko ploščo na njenem grobu, kjer je govoril tudi razkriški župan Stanko Ivanušič. T. H.
Na vigilijo praznika sv. Marije Dominike Mazzarello, soustanoviteljice družbe HMP, ki ga je salezijanska družina obhajala 13. maja, so sestre FMA v skupnosti v Murski Soboti pripravile srečanje s salezijanci iz Veržeja. V sestrski kapeli je mašo daroval ravnatelj veržejske skupnosti Mitja Franc. Poleg treh salezijancev so pri maši sodelovale vse sestre iz soboške skupnosti z ravnateljico s. Ivanko Zakrajšek. V nagovoru je salezijanec Mitja obudil nekaj don Boskovih spominov z veselo vsebino. T. H.
V župnijski cerkvi na Zg. Polskavi so v začetku maja slovesno obeležili praznovanje izpolnitve zaobljube. Meseca maja leta 1941 so se predniki zaobljubili, da bodo v zahvalo, če vojno vihro srečno prestanejo, prenovili Marijin oltar. Župnik Ivan Orel je takrat v cerkvi še pridigal v slovenščini, nato so bile nekaj nedelj popoldne še slovenske večernice. Po prepovedi še tega pa se ni več bral evangelij, ni bilo oznanil, niti glasne skupne molitve. Res žalostni čas! 12. maja 1946 pa so dano obljubo slovesno izpolnili. V cerkev so prinesli sliko Marije Pomagaj in jo umestili na oltar. Takrat se je na Zg. Polskavi zbrala ogromna množica ljudi od blizu in daleč. Letošnjo zahvalno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Sodelovali so tudi drugi duhovniki iz dekanije in od drugod ter bogoslovci in domači župnik Marjan Ristič. V pridigi je nadškof poudaril, da si tudi vsak od nas lahko zada kakšno zaobljubo in jo izpolni. Povedal je, da smo kristjani poklicani nositi...
Za Blejsko Dobravo, podružnico župnije Zasip, je bila nedelja, 10. maja, prav poseben dan. Dopoldne je bila slovesnost prvega svetega obhajila, pri kateri so prvoobhajanci pridno sodelovali, popoldne pa smo se zbrali pri kapelici nad vasjo, kjer smo Marijo počastili s šmarnično pobožnostjo. Najprej smo se z desetko rožnega venca priporočili Svetemu Duhu. Nato smo zbrano prisluhnili odlomku šmarnic iz življenja svetega Frančiška Asiškega, Mariji pa smo zapeli litanije s šmarničnimi odpevi. Obhajanje šmarnic v naravi pri kapelici lurške Marije v gozdu nad vasjo je posebno doživetje. Nihče nas ni motil. Slišalo se je le rahlo šumenje vetra v krošnjah dreves in ptički so veselo sledili našemu petju. Začutili smo odnos do narave, do Jezusa in do Marije, kakršnega je gojil sveti Frančišek Asiški pred 800 leti. Rafko Penič