Vir: Družina
četrtek, 17. september
Tokrat razmišljamo o pedagoškem pristopu zborovodje, ki lahko pomembno vpliva na razvoj pevskega zbora. Spominjam se ene prvih lekcij zborovskega dirigiranja, ki je govorila o tem, kakšen naj bo dober zborovodja. Da je dober glasbenik, ne bo dovolj. Biti mora tudi vodja in pedagog, ki bo znal pritegniti pevce in jih obdržati v skupini.
V sredo, 16. septembra, smo se redovnice in redovniki iz vse Slovenije zbrali na 52. Redovniškem dnevu v Kančevcih pri bratih kapucinih.
Državni tajnik Svetega sedeža Pietro Parolin je sodeloval na konferenci z naslovom »Vera in razum v dobi umetne inteligence«, ki je potekala v italijanskem parlamentu. Eden od predstavnikov sedme sile ga je vprašal, ali tudi sam uporablja umetno inteligenco in odgovoril, da je pri pripravi pridig zagotovo ne uporablja.
V Sloveniji med 13. in 18. septembrom poteka 61. generalna skupščina in letna konferenca Apostolata Militaire International (AMI) oziroma Mednarodnega vojaškega apostolata. To je zveza katoliških častnikov, podčastnikov in vojakov, ki šteje dva milijona članov po vsem svetu. Vsako leto ena izmed držav gosti vrh te konference. V sredo, 16. septembra, pa so v Gornjem Gradu obhajali mašo, ki jo je daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Na Stično mladih prihaja ameriški redovnik in teolog Gregory Pine, ki navdušuje s prepletom premišljene modrosti in smisla za humor. Kdo je in zakaj mu je vredno prisluhniti?
Rezultati raziskave PISA 2025 so znova opozorili na težave slovenskih šolarjev: bralna, matematična in naravoslovna pismenost pada. Otrok in mladih z učnimi težavami je vsako leto več, pri tem pa zelo trpijo ne le otroci, ampak tudi njihovi starši. Kje so vzroki učnih težav in kako se z njimi spoprijeti, smo se v oddaji Reflektor pogovarjali z Urško Sešek Crnkić, strokovnjakinja za celostno pomoč pri učenju.
sreda, 16. september
Goriški nadškof Janpavel (Giampaolo) Dianin, ki je nastopil svojo službo 3. julija letos, je obiskal koprskega škofa Petra Štumpfa. Goriškega nadškofa sta spremljala Karel Bolčina, škofov vikar za Slovence v Goriški nadškofiji, in novogoriški župnik Milan Pregelj.
V Dekliškem zboru sv. Stanislava se dekleta še zdaleč ne učijo le petja. Med vajami, turnejami, zahtevnimi skladbami in trenutki, ko ne gre vse po načrtih, se učijo poslušati druga drugo, vztrajati, sprejeti svojo nepopolnost – in odraščati.
Le par minut vožnje iz Črnomlja stoji njivica in na njej raste lan. Bil je še vroč poznojulijski dan, ko nas je Vita Ivičič povabila na pukanje (puljenje) lanu. »Težko delo bo, veliko je plevela. Se vidi, da sem bila maja in junija zaradi drugih projektov premalo tu,« pove modna in tekstilna oblikovalka, ki je zaradi dela in ljubezni razpeta med Škofjo Loko, Ljubljano in Belo krajino.
Sprehod po prenovljeni knjižnici frančiškanskega samostana na ljubljanskem Tromostovju, ki je konec leta 2023 odprla svoja vrata javnosti, je čisti kulturni in estetski užitek. Zavest, da si obdan z do 700 let starimi listinami in knjigami iz vse Evrope, v katerih se pravzaprav skriva razvoj slovenske in evropske misli ter duha, človeku vzame dih.
Matija Krečič je glasbeni deček za vse. V Celovcu je diplomiral iz klasične violine in, bolj po naključju, še iz kompozicije. Že med študijem je igral v zasedbi Terrafolk, se pridružil zasedbi Momento Cigano, že leta je član benda, ki spremlja Magnifica, kot duo Hostnik pa Krečič pa nastopa tudi s pesnikom in šansonjerjem Tomažem Hostnikom. S skladateljskim kolegom Davidom Vebrom ima založbo, pri kateri izdaja note sodobne klasične glasbe. Veliko pa tudi aranžira in sklada.
Odkar je pokojni papež Frančišek začel pospešeno govoriti o pomenu sinodalnosti za življenje Cerkve ter na vesoljni ravni sprožil nekakšen sinodalni proces razmisleka o tem, lahko beremo in poslušamo različne odzive, od tistih, ki to pozdravljajo in zmotno trdijo, da gre za nekaj novega, do onih, ki se želijo od vsega distancirati, saj se bojijo, da bi prišlo do odmika od tradicije in da bi tako neke nove oblike zamajale ustaljene cerkvene strukture.
Etični kodeks in standardi ravnanja ter Zaveza pastoralnih sodelavcev ali »safeguarding« po katoliško.
O duhovni, psihični in spolni zlorabi v pastoralnih odnosih.
V pohištvenih katalogih se sezone menjajo skoraj tako hitro kot v modi. Vsako leto pridejo nove barve tkanin, nižji nasloni, ožje noge in materiali z zvenečimi imeni. Obleko, ki tega ritma ne preživi, odložimo brez posebnega obžalovanja. Kavč ostane v dnevni sobi tudi takrat, ko njegova oblika ni več zanimiva, in ta razlika bi morala voditi nakup.
Nakup kopalk sodi med opravila, ki jih marsikdo odloži do zadnjega tedna pred dopustom. Kabina je majhna, luč neusmiljena, ponudba pa tako obsežna, da se človek po pol ure vrne domov praznih rok. Pri tem redko gre za postavo. Veliko pogosteje gre za kroj, ki telesu ne ustreza, in za velikost, izbrano po spominu na prejšnje poletje.
Leta 1972 je sv. papež Pavel VI. izrekel znamenito opozorilo: »Skozi razpoko je v Božje svetišče vstopil Satanov dim.« Ko ga je izrekel, ni govoril o demonologiji ali o mistiki, temveč o splošnem stanju pokoncilske Cerkve in teologije, tudi o preveč dvomih in negotovosti v teološki refleksiji.
Kdor se poleti sprehodi po plaži med Portorožem in Strunjanom, hitro opazi premik v izbiri kopalk. Manj je klasičnih kompletov v enotni barvi, več pa je kombiniranja zgornjih in spodnjih delov, pogosto v različnih velikostih. Spremenilo se je tudi to, kaj poleg kopalk pristane na brisači: lahka srajca, pareo namesto krila, platnena vrečka namesto plastične. Videz deluje sproščeno, odločitve v ozadju pa so precej bolj premišljene, kot se zdi na prvi pogled.
Kovček, ki ga po tednu dni ob morju odprete doma, pogosto pove isto zgodbo. Vsaj tretjina oblačil je zložena natanko tako, kot je bila ob odhodu. Pri nizkocenovnih prevoznikih, kjer je ročna prtljaga običajno omejena na približno deset kilogramov, vsak nenošen kos zasede prostor, ki bi ga lahko zapolnilo nekaj uporabnejšega.
Kdor letos redno spremlja objave o urejanju domov, je opazil, da se prizori ponavljajo. Nizka miza iz masivnega lesa, zavese do tal, oblazinjeni kosi z zaobljenimi robovi in svetloba, ki pada s strani ter poudari teksturo tkanine. Vsebina kroži med Pinterestom, Instagramom in TikTokom, algoritem pa nagrajuje tisto, kar uporabniki shranjujejo. Shranjujejo pa večinoma tisto, kar so nekje že videli.