Vir: Družina
sreda, 19. november
Maks Lenart Černelč je letos z največ doseženimi točkami najboljši zlati maturant na Škofijski klasični gimnaziji
Celoten nebeški dvor angelov in svetnikov je našim očem neviden, vendar nam vedno stojijo ob strani
Blažena Marija Ana Sala, redovnica
»Pogumno služimo Gospodu, kakor najbolje znamo, tudi če to zahteva kakšno žrtev; če si te majhne težave, na katere morda naletimo pri uresničevanju kreposti, sploh zaslužijo takšno ime. Kajti kaj je tisto, kar lahko pretrpimo, v primerjavi s tistim, kar je zaradi nas pretrpel Jezus, naš ljubljeni Ženin? Ali se ne bi morali veseliti v Gospodu in se mu zahvaljevati, ko nam pošlje kakšno dobro priložnost, da dokažemo svojo ljubezen in zvestobo do njega? O! izročimo se Gospodu v vsem in za vse, pa nam bo pomagal, da bomo postali sveti.«
Kristus Kralj vesoljstva
Prvo berilo: David maziljen za kralja Izraelcev, 2 Sam 5,1–3; Ps 122;
drugo berilo: Kristjani živimo v Kristusovem kraljestvu, Kol 1,12–20
Ob dveh podobah Kristusa Kralja: kaj je pravzaprav uspeh in kaj resnična zmaga
VATIKAN Papež Leon XIV. je 15. novembra v Vatikanu gostil številne filmske zvezde, med katerimi so bili Cate Blanchett, Viggo Mortensen, Monica Bellucci, Spike Lee, ob njih pa še okoli dvesto drugih filmskih ustvarjalcev. Vsakogar od njih je osebno pozdravil. Papež, ki se je pred tem na začetku meseca že srečal z Robertom De Nirom, je na sprejemu filmskih ustvarjalcev kinematografijo označil za »ljudsko umetnost«, ki gledalcu pomaga, da se vrne vase, da z novimi očmi pogleda na kompleksnost lastne izkušnje in da pri tem ponovno odkrije del tistega upanja, brez katerega naše življenje ni izpolnjeno. Papež je povabljence nagovoril, naj se spoprimejo z ranami sveta. Spomnil jih je, da »svet, v katerem živimo, potrebuje lepoto, da se ne bi pogreznil v obup«, in filmski svet označil za laboratorij upanja: s svojim umetniškim delom lahko utelesijo upanje, lepoto in resnico. Igralka Cate Blanchett (na fotografiji s papežem) je po srečanju novinarjem dejala, da so bile papeževe besede nekaj iz...
ŠKOTSKA Univerza v Edinburgu je 11. novembra predstavila monumentalno delo v desetih zvezkih (skupaj 5.274 strani), ki ponuja celovit, demografsko podprt pregled krščanstva v vseh državah sveta, razdeljen po regijah. 40 let ga je pripravljalo več kot 400 avtorjev z vsega sveta. Delo so uredili Kenneth R. Ross, Marian Ch. Simion in Todd M. Johnson. Deveti zvezek o krščanstvu v vzhodni in južni Evropi vsebuje tudi poglavje o krščanstvu v Sloveniji izpod peresa dr. Janeza Juhanta. Deseti zvezek je zgoščen atlas svetovnega krščanstva. Zbirka, nepogrešljivo referenčno delo, obsega popolno demografsko analizo, ki jo sestavljajo zemljevidi, preglednice, grafikoni in grafi, izvirni eseji pa raziskujejo ključne teme in trende. Delo ne obravnava le statistike in zgodovinskega razvoja, temveč poglobljeno analizira ključne teme: vera in kultura, duhovnost, misijon, spol, medverski dialog, migracije, sekularizacija, preganjanje kristjanov in genocid – tudi v Sloveniji med revolucijo, vloga žensk in...
BRUSELJ Komisija za etiko pri Komisiji škofovskih konferenc Evropske unije (COMECE) pod vodstvom škofa Antona Jamnika je 3. in 4. novembra na redni letni seji razpravljala o razvoju in perspektivah umetne inteligence ter o EU kot skupnosti vrednot. Predavatelja Markus Krienke in Philip McDonagh sta poudarila, da umetna inteligenca ni le orodje, pač pa spreminja človeka in družbo. Zaradi nje se lahko izgubljajo stiki med ljudmi, medtem ko krščanstvo poudarja utelešenost, človeške meje in ranljivost ter medsebojne odnose. Zato se je pomembno spraševati, kakšen svet si želimo v prihodnje in kaj je bistveno za uresničeno življenje. Emmanuel Agius in Frank Hoffmeister sta poudarila, da vrednote iz 2. člena Pogodbe o EU izhajajo iz evangelija. Po prepričanju referentov pluralna družba Cerkvi daje možnost, da se aktivno vključuje v skupno etično razpravo in prispeva k izgradnji skupne evropske identitete. Nekateri predstavniki vzhodnoevropskih držav so opozorili na nevarnost vsiljevanja liber...
Svetovnega dneva ubogih v Rimu so se udeležili tudi člani vincencijanske družine iz Slovenije in Hrvaške
V Franciji imajo zagovorniki evtanazije velik medijski in finančni vpliv
SKANDINAVIJA Predstavniki etičnih svetov Danske, Finske, Islandije, Norveške in Švedske, zbrani v Nordic Ethics Meeting, so objavili javno izjavo, v kateri so izrazili »odločno nasprotovanje vsem oblikam evtanazije in asistiranega samomora«, saj sta »neskladna z etičnimi temelji in medicinskimi načeli«. Menili so, da legalizacija evtanazije in asistiranega samomora lahko ogrozi in sproži pritisk na ranljive osebe, zmanjša zaupanje v zdravstveno oskrbo in prizadevanja paliativne nege ter načne zavezanost družbe k zaščiti človeškega življenja. Pripravil Marjan Pogačnik
VELIKA BRITANIJA Britanski princ William je v televizijskem pogovoru z brazilskim novinarjem Lucianom Huckom, objavljenim 10. novembra, povedal, da njegovi otroci nimajo pametnih telefonov z dostopom do interneta. Navaden telefon za klice in sporočila ima za zdaj le 12-letni princ George. Skupaj z ženo dajeta prednost osebnemu stiku, skupnim večerjam in življenju brez zaslonov, je dejal.
VATIKAN Papež je prejšnji četrtek udeležencem simpozija o mističnih pojavih dejal, da gre za »eno najlepših razsežnosti verske izkušnje«. Ob tem pa je poudaril, da taki pojavi niso pogoj, ko prepoznavamo svetnike, ampak je najpomembnejša »njihova popolna in stalna skladnost z Božjo voljo«. Cerkev je postavila merila za razlikovanje pristnih od varljivih izkušenj: »Da bi se izognili vraževerni iluziji, je treba takšne dogodke presojati preudarno, s ponižnim razločevanjem in v skladu z naukom Cerkve.« R. B.
VATIKAN, FRANCIJA Vatikanski Dikasterij za nauk vere je v teh dneh objavil pojasnilo, da domnevna Jezusova prikazovanja v kraju Dozulé v severni Franciji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja »niso nadnaraven pojav«. V teh prikazovanjih naj bi Jezus prosil za postavitev 738 metrov visokega in 123 metrov širokega križa, česar niso storili, pač pa so postavljali le okoli sedem metrov visoke križe.
SLOVAŠKA Slovaški škofje so 16. novembra, na obletnico žametne revolucije, s katero se je končal komunizem, pripravili spokorni dan, na katerem so javno prosili odpuščanja za grehe Cerkve: za molk, ko je bilo treba govoriti, za sodelovanje z nepravičnimi režimi, delitve med kristjani ter pomanjkanje ljubezni do tistih, ki se v Cerkvi niso počutili sprejete, vključno z Judi in Romi.
VATIKAN, HRVAŠKA 17. novembra so objavili imenovanji dveh novih zagrebških pomožnih škofov. 44-letni Marko Kovač (na fotografiji levo) je bil doslej škofov vikar za pastoralo in škofijski kancler, 64-letni Vlado Razum pa je od lani rektor bogoslovja v Zagrebu. V zagrebški škofiji z okoli milijonom katoličanov delujeta še dva pomožna škofa, Mijo Gorski in Ivan Šaško.
ZDA Ameriška škofovska konferenca je 13. novembra na jesenskem plenarnem zasedanju s 96-odstotno večino sprejela posebno sporočilo o migracijah. V njem so škofje izrazili skrb zaradi položaja priseljencev in jim zagotovili, da so z njimi v njihovem trpljenju – živijo namreč »v ozračju strahu in tesnobe«. Poudarili so, da katoliški nauk priznava temeljno dostojanstvo vsem, tudi priseljencem, izrazili nasprotovanje množičnim deportacijam in se zavzeli za reformo zakonov in postopkov priseljevanja v ZDA.
PERU V Chiclayu, kjer je sedanji papež deloval kot škof, so 13. novembra blagoslovili visok kip papeža Leona XIV. Krajevni škof Edinson Farfán je ob tem izrazil željo, da bi jih papež vedno spremljal s svojim blagoslovom, tamkajšnji guverner pa je poudaril, da papež ni le Chiclayanec, pač pa tudi Perujec, ki ljubi in bo ljubil svoje ljudstvo, s katerim je hodil po poti.
V Ukrajini še vedno umirajo civilisti, medtem ko se država bori s težavami na fronti in z notranjo korupcijo
Še posebej fantje želijo sami poskusiti stvari. Običajno mlajši otrok še ni obremenjen s tem, ali mu bo uspelo ali ne. Želi samo ponoviti za starši ali poskusiti iz radovednosti. Spomnim se katerega od svojih otrok, ki je rekel »Sam bom …« in mi izpulil orodje iz rok. Ni se vedno končalo najbolje, je pa dobil priložnost, da se uči in napreduje v samostojnosti. Nekateri ljudje, ki pridejo po pomoč na Karitas, kot otroci niso bili deležni možnosti, da bi lahko v varnem okolju razvijali svoje darove, spretnosti in običajno vedenje ter navade, kot so vljudnost, delavnost, vztrajnost, izražanje stališč in želja, samozavest, skrb za osebno higieno, red in še bi lahko naštevali. Našteto posamezniku olajša življenje v družbi. Nekaj pozitivnega je zagotovo naredila šola, ostala pa je velika praznina iz otroštva. In takim ljudem morajo sodelavci Karitas pomagati, da se naučijo osnovnih stvari. Zelo mi je bila zanimiva zgodba sodelavke Karitas v skladišču z oblačili, ki mi je povedala, da redno p...