Vir: Družina
petek, 28. november
Gobova kremna juha
Krompir skuhamo do mehkega in pretlačimo v redek pire. Posebej na maslu prepražimo narezano čebulo, dodamo narezane gobe, jih rahlo solimo in pražimo dalje, da spustijo nekaj vode.
Zdaj v lonec prilijemo kuhan pretlačen redek krompirjev pire, dodamo še sladko smetano, vse pa obilno začinimo z majaronom in strtim česnom. Po potrebi in želji dodatno razredčimo z vodo ali mlekom. Pustimo, da juha znova zavre, nato jo kmalu ponudimo.
Kostanjevo-lešnikovi kolački
Kostanj zmeljemo, presejemo, da dobimo čim bolj fino kostanjevo moko. Pomešamo jo z mletimi lešniki, škrobom, kakavom in pecilnim praškom. Jajci in sladkor zmešamo z metlico, nato primešamo suhe sestavine, da dobimo gladko gosto tekočo zmes. Po potrebi primešamo mleko.
Zmes naložimo v modelčke za mafine in pečemo pri 180 stopinjah 20 minut. Po želji nanje nabrizgamo kremo iz stepene smetane, malo sladkorja in sira maskarpone.
V Univerzitetni knjižnici Maribor je bila v četrtek, 20. novembra, predstavitev zbornika, ki je nastal po lanskoletnem simpoziju ob 100. obletnici rojstva Jožeta Rajhmana (1924–1998), slovenskega teologa in filologa, duhovnika in raz-iskovalca, ki se je s svojo izjemno širino, znanstveno natančnostjo in odgovorno zavzetostjo zapisal med enakovredne evropske avtorje na področju raziskovanja reformacije, na področju pastoralne in duhovne teologije pa sta izpričana njegovo vizionarsko gledanje na pastoralo ter globoka mistična duhovnost, ko jo je sam živel in jo posredoval drugim. Na predstavitvi je dr. Mateja Pevec Rozman strnila izsledke svoje raziskave, v kateri je spregovorila o Rajhmanovem odnosu do vloge žensk v Cerkvi. Vsebino objavljenih razprav je predstavila dr. Fanika Krajnc-Vrečko, urednica zbornika, ki je izšel kot tematska številka znanstvene revije Edinost in dialog, ki jo izdaja Teološka fakulteta UL.
F. K. V.
Na drugem koncertu Sakralnega abonmaja v uršulinski cerkvi v Ljubljani je v sredo, 19. novembra, v izvedbi priznanih glasbenikov zazvenela baročna instrumentalna glasba. Flavtistka Jurka Zoroja, violinist Vasilij Meljnikov, čembalistka Eva Dolinšek in gostja na violončelu Katja Meljnikov so predstavili baročna dela štirih skladateljev: Isabelle Leonarde, Giuseppeja Tartinija, Clauda Benigna Balbastra in Carla Philippa Emanuela Bacha. Izvajalci so se predstavili s solističnimi skladbami, v duu in kot baročni ansambel. Poslušalci na koncertu so imeli priložnost prisluhniti tudi trem manj znanim skladbam izpod peresa italijanske skladateljice Isabelle Leonarde, ki je živela v 17. stoletju v Novari. S šestnajstimi leti je vstopila v tamkajšnji uršulinski samostan, kjer je skrbela za glasbeno dejavnost. Leonardina instrumentalna dela so bila natisnjena že v času njenega življenja in so tako verjetno najstarejše izdane sonate katerekoli ženske skladateljice. Cerkev Sv. Trojice v Ljubljani je...
Svetoletno romanje zakoncev in družin soboške škofije
Romanje od Zibike do Slomškove zibike
Mednarodna konferenca Vzgoja za ljubezen do domovine in države
Zofka Skvarča je 8. novembra praznovala 99. rojstni dan. Večji del življenja je bila nepogrešljiva sodelavka šentjoške župnije. Bila je zborovodkinja in organistka cerkvenega pevskega zbora, mežnarica, čistila in krasila je cerkev, pekla hostije … Življenje jo je oblikovalo v trdno, delovno in močno osebo in kot tako jo cenijo in spoštujejo vsi, ki jo poznajo. V jeseni življenja je večji del časa namenila delu na kmetiji, sedaj pa je oskrbovanka v Centru za starejše občane v Luciji. Ko so se ob praznovanju častitljivega jubileja ob njej zbrali domači, so jo obiskali in ji voščili tudi šentjoški cerkveni pevci. Skupaj z njo so zapeli nekaj pesmi in obudili spomine na leta, ko so prepevali pod njenim vodstvom. Še vedno jo navdaja vedrina, veliko moli in je hvaležna za vse, kar osebje v Centru, domači in posamezniki storijo zanjo. Njen nasvet za dolgo življenje pa je kratek, rekla je le: »Delaj, delaj in še enkrat delaj, moli in bodi hvaležen.« Sonja Malovrh
Na pobudo katehetinje s. Nade Furlan in župnika Franca Mlakarja smo se birmanci, njihovi starši in nekateri drugi verniki v soboto, 8. novembra, odpravili na romanje na Ptujsko Goro. Do cerkve smo šli po poti miru, molili in hkrati občudovali mogočno zgradbo na vrhu hriba ter prelep razgled. Pri maši so birmanci sodelovali s prošnjami, zahvalami in petjem. Romanje smo nadaljevali z obiskom novejše cerkve svete družine v Kidričevem. Sprejel nas je župnik Anton Pačnik in nas nagovoril s svojo misijonarsko izkušnjo iz Konga v Afriki. Obisk te župnije je bil prav poseben, saj so naše birmance sprejeli njihovi pripravniki na sveto birmo ter nekaj vaščanov. Polni dobrih občutkov in prijetnih trenutkov smo romanje zaključili v naši podružnični cerkvi svetega Egidija v Kočnem.
Bernarda Erker
Župniji Kamnik in Tunjice sta 8. novembra organizirali četrti misijonski pohod, ki je tudi tokrat povezal vernike iz širše okolice. S svojim sodelovanjem so dogajanje obogatili letošnji birmanci, ki so na poti soustvarjali duhovne postaje. Na romanje se je podal tudi novomašnik br. Ambrož Brezovšek, ki je romarje spremljal na celotni poti in jih bogatil z duhovnimi nagovori. Romanje se je začelo v cerkvi sv. Jakoba pri frančiškanih, kjer je udeležence pozdravil p. Ciril Božič. Od tam so se romarji napotili proti Tunjicam. Tam so birmanci predstavili zgodovino cerkve ter njeno zavetnico sv. Ano. Romarje je nato pot vodila proti Podgorju. Pri kmetiji Svetlin so pohodnike prijazno pogostili. V cerkvi sv. Nikolaja so birmanci skupaj z br. Ambrožem s petjem in kitaro ustvarili mladostno molitveno vzdušje. Romanje smo sklenili v cerkvi Marije Brezmadežne na Šutni, kjer so birmanci pripravili še zadnjo romarsko postajo, posvečeno zgodovini cerkve in njeni zavetnici Mariji Brezmadežni. Pohod j...
V soboto, 8. novembra, smo v cerkvi sv. Martina v župniji Hrenovice praznovali posebno slovesnost ob 50. obletnici blagoslova novih orgel. Leta 1975 so postavili orgle Opus149 iz Jenkove delavnice pod vodstvom mojstra Antona Jenka. Orgle je 8. novembra 1975 blagoslovil takratni koprski škof Janez Jenko. Letos je bil po maši, pri kateri je prepeval moški zbor župnije Hrenovice in jo je daroval Vincencij Lapajne, orgelski koncert. Na orglah sta igrala Jurij Kernel iz Slavine in Urban Debevec iz Landola. Z veseljem smo prisluhnili igranju orgel v izvedbi mlade generacije orglarjev iz sosednje in naše župnije. V župniji Hrenovice trenutno delujejo mešani in moški zbor pod organistom Bogdanom Debevcem ter otroško-mladinski zbor pod zborovodkinjo Veroniko Čuk in orglarjem Gregorjem Samsa.
Izidor Tominec, foto: Vilma Kernel
Gasilci PGD Reber pri Žužemberku so 2. novembra slovesno prevzeli gasilsko vozilo. Blagoslovil ga je župnik Franc Vidmar, v kulturnem delu programa, ki ga je povezovala Renata Novak, so se predstavili pevci Moškega pevskega zbora Cirila Zajca pod vodstvom Nine Banovec in harmonikar Jakob Mohorčič. Slavko Mirtič
Prvo novembrsko nedeljo smo imeli v župnijski cerkvi pri maši obred postavitve v službo novega izrednega delivca svetega obhajila Stanka Weingerla. Izrekli smo iskreno zahvalo dosedanjemu ključarju Radku Lešniku za dolgoletno požrtvovalno in marljivo delo in hkrati umestili novega ključarja Franca Bebra. Župljani želimo novemu izrednemu delivcu in ključarju obilo Božjega blagoslova in Marijinega varstva pri opravljanju svojega poslanstva.
Milka Kolarič
Na zahvalno nedeljo je bilo v Ložnici v župniji Št. Ilj pri Velenju prav posebno slavje – blagoslov nove družinske kapele na kmetiji Kuhar. Družina je s pomočjo pridnih rok prijateljev in sosedov postavila pravo mojstrovino, ki jo je s poslikavami opremil umetnik in restavrator Tomaž Langus. Kapelo je blagoslovil celjski škof Maksimilijan Matjaž, blagoslova so se udeležili vsi duhovniki župnije Velenje, sokrajani, prijatelji in sorodniki družine Kuhar. Kapela je posvečena Mariji Brezmadežni, v notranjosti so upodobljeni sveti trije kralji in sveti Urban, na zunanjščini pa sta podobi Dobrega pastirja in svete družine. Na prednji strani kapele so upodobljene roke, ki lomijo kruh, in geslo letošnjega svetega leta »Romarji upanja«.
Mateja Kvartič Dolinšek
Na predvečer godu evangelista Luke so se člani sekcije slikopleskarjev pri Obrtno‑podjetniški zbornici Slovenije (OZS) zbrali v župnijski cerkvi sv. Kancijana in tovarišev na Ježici, kjer je v spomin in zahvalo za poklic slikopleskarja maševal Pavle Juhant. Navzoči so molili tudi za vse pokojne slikopleskarje, ki so s svojim delom prispevali k lepšanju domov, verskih objektov in kulturne dediščine. Nagovoril jih je tudi direktor OZS Daniel Lombergar: »Naš poklic slikopleskarja je več kot zgolj obnova sten, je ustvarjanje lepote, skrb za prostor, v katerem ljudje živijo in delujejo.« Predsednik sekcije slikopleskarjev OZS Matjaž Majdič pa je pristavil: »Današnji obred nas opominja, da smo del širše skupnosti – ne le obrtniki, pač pa sodelavci pri ustvarjanju dobrega in lepega.«
Janez Platiše
Na zahvalno nedeljo, 9. novembra, so v župniji Gornja sv. Kungota praznovali ob zahvalni nedelji tudi 30-letnico delovanja župnijske Karitas. V polni cerkvi ob blagoslovu ljudi in darov zemlje je zahvalno daritev daroval predsednik škofijske Karitas Branko Maček ob somaševanju domačega župnika Cirila Kocbeka in Janka Babiča. Pel je župnijski zbor. V župnijski Karitas deluje od začetnih treh prostovoljk danes že trinajst prostovoljcev. Od obiskov starejših in bolnih na domu so dejavnost razširili na vsa področja v župniji, kjer so potrebovali pomoč. S pomočjo srečelovov (letos že 26.) in donacij so lahko pomagali šolarjem, starejšim, po ujmah doma in drugod, na oratorijih, s plačevanjem položnic … Delujejo skupaj z občino, CZD, delijo hrano, oblačila in prisluhnejo ljudem v njihovih stiskah. Vodja ŽK Brigita Marhold je v imenu vseh prejela škofijsko priznanje za 30 let dela. Po slovesnosti je sledilo družabno srečanje ob hrani, pijači, kostanjih in glasbi. 235 srečk so kupili v eni uri!...
Pohodniki nadžupnije Šmartno smo se skupaj s Planinskim društvom Slovenj Gradec na zadnjo oktobrsko soboto zjutraj zbrali pri župnijski cerkvi sv. Martina in začeli tradicionalni pohod po šmarški farni poti. Nadžupnik Franc Linasi nam je podelil blagoslov in zaželel srečno in varno 28 km dolgo pot. Prvi postanek smo imeli pri cerkvi sv. Jurija na Legnu, pot smo nadaljevali do najvišje ležeče cerkve na tej poti, to je sv. Barbara na nadmorski višini 827 m. Šli smo naprej do naslednjih cerkva: sv. Filipa in Jakoba, sv. Magdalene, sv. Andreja, sv. Tomaža in sv. Marije na Homcu, ki je letos svetoletna romarska cerkev v mariborski nadškofiji. V vseh cerkvah smo zapeli in molili. Po poti pa so nas dobri ljudje gostoljubno sprejeli in pogostili. Majda Kac
V Škocjanu, rojstnem kraju slovenskega duhovnika, misijonarja in raziskovalca Belega Nila dr. Ignacija Knobleharja (1819–1858), se trudijo ob ohranjanju spomina na velikega rojaka tudi z dobrimi dejanji obuditi Knobleharjevega duha med Škocjančani. Zato so se za-vzeli, da bodo v Sudanu, kjer je vrsto let deloval, pomagali tamkajšnjim prebivalcem s postavitvijo Knobleharjevega vodnjaka. Marija Halas, članica Knobleharjevega sklada pri Kulturnem društvu dr. Ignacija Knobleharja Škocjan, je povedala, da so že poleti začeli zbirati prostovoljne prispevke. Na pogovornem večeru v sredo, 5. novembra, z naslovom Knoblehar in Sudan v sodobnem času v škocjanskem kulturnem centru je Jana Lampe, vodja mednarodnih projektov pri Slovenski karitas, pojasnila, da z vodnjakom prinašajo tamkajšnjim ljudem upanje, saj brez vode ni življenja. Prispevek je mogoče nakazati na: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, koda namena: CHAR, namen: VODNJAK SUDAN, sklic:...
V soboto, 8. novembra, se je v VKTC Podlehnik odvilo že 22. tradicionalno martinovanje, ki je v Halozah več kot le praznik vina, to je praznik vinogradnikov, vinarjev, narave in kulturne dediščine. Teden prej je bil blagoslov mošta, ki so ga prinesli vinogradniki in ga spravili v skupen sodček. Blagoslov je opravil domači župnik p. Jože Petek. V soboto so se zbrali domačini, vinogradniki, gostje in prijatelji haloške kapljice, da skupaj obeležijo trenutek, ko se mošt spremeni v vino, simbol truda, potrpežljivosti in ljubezni do domače zemlje, in zahvalijo za dobro letino. Zdenka Golub, foto: Sandi Šprah
Najnovejša stvaritev akademske kiparke Katje Majer na romarski poti s križevim potom pri cerkvi sv. Ane v Velikem Vrhu pri Cirkulanah v Halozah pomeni določeno posebnost v njenem dosedanjem opusu, saj gre za sakralno plastiko, s katero se je vsaj v takšni monumentalni obliki redkeje ukvarjala. Odprtje in blagoslov križevega pota sta bila pred kratkim ob navzočnosti župnika Jožefa Pasičnjeka iz župnije sv. Barbare v Cirkulanah in mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla, ki sta skupaj molila vseh XIV. postaj. Kiparka je udejanjila izjemno in samo njej lastno rešitev za 13 postaj tradicionalnega križevega pota. Za posamezno postajo je namreč uporabila ploskoviti dvometrski betonski, profilirani nosilec žareče bele barve v obliki starokrščanskega simbola ribe. Vsaka postaja hkrati izžareva in poveličuje materinsko ljubezen, kar je zares unikum. Izjema je 14. postaja, ki predstavlja edino preostalo izvirno zidano kapelo, ki je bila včasih 13. postaja, saj je zadnja bila v cerkvi sv. Ane. M. B...
V cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni je v četrtek, 6. novembra, mašo skupaj z domačima duhovnikoma, župnikom Francem Hozjanom in duhovnim pomočnikom Stankom Nežičem, daroval novi murskosoboški škof Janez Kozinc. K maši so bili še posebej povabljeni letošnji tukajšnji birmanci. Župnijsko občestvo radgonske župnije je ob tokratnem prvem obisku škofa opravilo zanj posebni sprejem, izročen mu je bil tudi ključ radgonske cerkve. Po maši se je škof Kozinc srečal s člani župnijskega pastoralnega sveta in gospodarskega sveta. Franci Klemenčič