Vir: Družina
sreda, 9. april
Ko se bližamo 80. obletnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti na Slovenskem, vedno bolj oživlja spomin na dogodke, ki so takrat ostro zarezali v slovensko narodno telo. Ta spomin pa mnogi odevajo v blagodejno molitev za spravo in odpuščanje – tudi verniki kočevske dekanije, ki so se na 3. postno nedeljo ob svojih duhovnikih zbrali pod Krenom v Kočevskem rogu. Ob postajah kiparja Staneta Jarma so molili Križev pot Slovencev, ki trpljenje našega Gospoda prepleta z mučeniško smrtjo več tisoč Slovencev v roških breznih. 3.450, jeseni 2022 izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico, jih še vedno čaka na spoštljiv pokop v Ljubljani. Naj tudi globoko doživeta molitev in pesem roških romarjev odpre vrata resnici in sočutju v spominskem letu 1945–2025!
»Naj iz srca odmeva hvalnica, slavimo zmago Jagnjeta …« je odmevala pesem v opatovi kapeli cistercijanskega samostana v Stični, ko smo svoje glasove združili skupina katehumenov in skupina programa Stopinje (po končanem katehumenatu) iz župnije Ljubljana - Sveti Križ. Pridružila se nam je še manjša skupina katehumenov iz Štepanje vasi. Seveda v spremstvu animatorjev: vodje katehumenov Luke, s. Helene, župnika Petra in kaplana Tineta ter župnika v Štepanji vasi br. Mateja. Prav to pesem smo se katehumeni že nekaj mesecev učili in prepevali na četrtkovih srečanjih v župniji. Po duhovnem dnevu v Nazarjah smo se opogumili in se konec marca odpravili na duhovne vaje v Stično. Za mnoge je bil to imeniten dogodek, saj česa takega še nismo doživeli. Ves dan se je odvijal program: slavilna molitev, pesmi, pogovori v skupinah, spovedovanje, pogovori z duhovniki, pričevanje voditelja katehumenov Luke ter Marie Barbieri, sestre iz Škotske in predavanje jezuita p. Marjana Kokalja. Rdeča nit je...
Kulturno društvo (KD) France Marolt iz Malečnika je v nedeljo, 23. marca, priredilo prvi »Šopek poezije«. Svojo poezijo je predstavilo enajst avtoric in avtorjev, od tega dve kantavtorici. Z izjemo dveh so bili vsi domačini. Najprej je nastopila kantavtorica, šansonjerka Olga Zorko - Weissbacher iz Maribora. Za predah je nastopila še kantavtorica, domačinka Antonija Ribič - Meda, ki ji glasba pomeni življenje. Svojo poezijo so prebirali: Biserka Stergar, Slavica Knuplež, Oskar Neuvirt, Bernarda Kelbič; Kristjan Stergar je prebiral pesmi svojega pokojnega strica Alojza Maruška, ki je doživljal vojne strahote, iz mlajše generacije literatov je bila gostja Kaja Aleš Luznar in domačin, 15-letni Maks Oskar Rajšp. Bibliotekarka Župnijske knjižnice Jurija Borešiča Darinka Budja je predstavila nekaj pesmi dr. Sebastijana Valentana, župnijskega upravitelja, ki piše pesmi že iz osnovnošolskih dni. Kot zadnja je stopila pred občinstvo domačinka Andreja Škof.
Ob pripravi na misijon v dekaniji Kranj župnije pripravljamo številne dogodke. V petek, 28. marca, se je v veroučni učilnici v župniji sv. Lovrenca na Kokrici zbralo okoli 30 župljanov, da bi prisluhnili pričevanju Mirka Klobučarja, višjega samostojnega policijskega inšpektorja in policijskega kaplana, ki je tudi stalni diakon in oče. »Sveti Duh neprestano deluje – 300 na uro,« je poudaril. Pripovedoval je o svojem iskanju, notranjih bojih, vztrajnosti, ki ga je včasih peljala stran, včasih pa bliže Bogu. Na srce nam je položil, naj poslušamo, kaj govori Sveti Duh in tudi naši bližnji, da se ne bomo zapletali v nepotrebne konflikte. V vsaki situaciji se lahko odločimo, kako bomo ravnali – odločitev za ljubezen namesto obsojanja je zavestna. Mirko je v nas utrdil zavedanje, da nas ima Bog neskončno rad. Ob koncu je odgovoril na nekaj vprašanj iz publike in opisal svoje poklicno delo v Slovenski policiji, kjer je po njegovih besedah vedno več prostora za duhovnost. Zaključili smo ob knji...
V sredo, 26. marca, je bil v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici gost postnega večera upokojeni zaslužni koprski škof Jurij Bizjak. Presenetil nas je že z nagovorom pri večerni maši o postu, ki naj bo čas odrekanja, premišljevanja, a hkrati veselja in miru v duši. Po maši smo se preselili v župnijsko dvorano, kjer nam je povedal, da je po vabilu župnika veliko razmišljal o vsebini nagovora. Odločil se je, da glede na evropsko prestolovanje v kulturi obeh Goric spregovori o dveh prestolnicah: o Novi Gorici-Gorici in Jeruzalemu, ki imata veliko podobnosti, in sicer v pomenu, zgodovini, legi, upraviteljih, dejavnostih. Obe sta imeli svoje psalmiste in preroke, kar je prikazal s citati iz psalmov za Jeruzalem, za Novo Gorico in Gorico pa s citati slovenskih pesnikov. Večkrat je poudaril, da prestolnica Jeruzalem izžareva veliko privlačnost, pa tudi, da še nobena prestolnica na svetu ni bila tolikokrat porušena in pozidana. Za konec je strnil misli v spodbudi preroka Jeremija, ki je p...
Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, ob materinskem dnevu, je pred večerno mašo v cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Radencih v organizaciji KUD Bubla Radenci potekala prireditev, poimenovana »Spev pomladi materam«. Moderator Jaka Prelog je povedal, da se poklanjamo vsem tistim, ki nam že od rojstva naprej podarjajo ljubezen, skrb in toplino – našim materam. Nastopili so pevci otroškega pevskega zbora Župnije Radenci pod vodstvom zborovodkinje Sanje Sovec Durič, sestri Nina in Maja Horvatič ob spremljavi očeta Aleša na kitari, Nina Medimurec, recitatorke Kristina Omar, dr. Bojana Marič Veit, prof. Bea Baboš Logar in Slavilna skupina Veselje pod vodstvom Eli Sarjaš. Zbrane sta nagovorila radenski župan Roman Leljak in predsednica »Buble« Helena Poznič Kos.
Katoličani 25. marca praznujemo Gospodovo oznanjenje, ko je Devica Marija pristala na Božji odrešenjski načrt. Pevski zbor se je z zadnjo pesmijo »Mati draga le poslušaj me« vsem materam zahvalil za vso skrb in ljubezen do otrok. Veroučenci in mladinci pa so pripravili recital v počastitev mater, z recitacijami pesmi slovenskih pesnikov. Program so popestrili priložnostna pevska skupina in mladi glasbeniki. Glasu harmonike so pritegnili vsi navzoči. Mame in očetje ter tudi drugi navzoči so otroke nagradili z aplavzom. Matere so bile ob koncu vesele pozornosti – ročno izdelanih rožic, ki so jih izdelale spretne roke deklet in fantov iz mladinske skupine.
»Materinski dan nam ponuja priložnost, da se zavedamo globoke in nenadomestljive vloge, ki jo imajo matere v naših življenjih,« je v vezno besedilo prireditve KKD Ivan Šopar ob materinskem prazniku 22. marca zapisal Gašper Marčič. Prireditev sta začela Marcelino in Patricija Rezar ob klavirski spremljavi Simona Jagra s pesmijo Mamica je kakor zarja. S svojim igranjem so navdušili člani Harmonikarskega orkestra Stanka Mikola. Osrednja gostja je bila pesnica in pisateljica Betka Verbovšek, ki je predstavila nekaj svojih pesmi. Z ljudskimi pesmimi o mami so se predstavile Ljudske pevke Taščice, ki letos praznujejo 20 let delovanja. Z mladostno iskrivostjo so pesmi odpele pevke Vokalne skupine Kolorina. Za piko na i so s svojim programom poskrbeli otroci v Otroško-mladinskem pevskem zboru Hozana s Simonom Jagrom. Prireditev je povezovala Neli Rezar.
V soboto, 29. marca, je bilo svetoletno župnijsko romanje župnije Javorje na Brezje. Kljub deževnemu jutru in slabi vremenski napovedi se je več kot trideset romarjev na pot odpravilo peš. Tudi nekaj otrok je prehodilo vso pot do Brezij, zraven pa so tudi skrbno opazovali in šteli kapelice in križe ob poti. Pri maši smo se združili z našim župnikom Cirilom Isteničem in župljani, ki so se na Brezje pripeljali, okrog sto se nas je zbralo. Bogoslužje so obogatili pevci našega mešanega zbora, sodelovali so bralci in strežniki. Skupaj smo slavili Gospoda, se zahvaljevali in prosili za mnoge potrebe, predvsem za lepe odnose v naši župnijski skupnosti in se priporočali Mariji Pomagaj.
V soboto, 29. marca, sta zakonca Štefanija in Jožef Kokol iz Beltincev v župnijski cerkvi obhajala častitljivi jubilej 60 let skupnega življenja. Štefanija, rojena Srebernjak leta 1945 v Hrušici pod Gorjanci na Dolenjskem, in Jožef, rojen 1938 na Melincih župnija Beltinci, sta se spoznala v Zagrebu, se januarja 1965 poročila in se preselila v Prekmurje. V Beltincih sta si zgradila hišo in življenje podarila hčerkama Tatjani in Silvi. Rod se je povečal za štiri vnuke in štiri pravnuke. Oba sta delala v tovarni Mura. Jožef je bil odličen pevec in s svojim tenorjem je izstopal v moškem zboru KUD Beltinci, več desetletij pa je bil nepogrešljiv v župnijskem cerkvenem zboru, posebej s solo petjem pri petju pasijona, nadomeščal pa je tudi pevovodjo Andreja Maroša. Štefanija je bila odlična šivilja in je sešila prenekatero obleko domačinkam. V svoji skromnosti sta hotela jubilej počastiti neopazno, vendar so ju cerkveni pevci beltinske župnije prijetno presenetili, ko so ubrano zapeli pri zahv...
V župniji Markovci na Goričkem že več desetletij poučuje verouk katehistinja Dragica Ružič. Pred nedavnim rojstnim dnevom so ji v župnijski cerkvi obiskanja Device Marije veroučenci s katehistinjo Jožico Časar pripravili ganljivo voščilo. »Ste čudovito orodje v Božjih rokah. Ljubeča in predana oseba, ki že mnogim generacijam razdaja svoje srce s toplo besedo, potrpežljivostjo, s svojim zgledom prižigate trdno vero v nas otrocih. Učite nas moliti in ljubiti Boga,« so zapisali v šopek, pri čemer vsak cvet ponazarja veroučenca. Simbolično so ji podarili tudi vzglavnik z željo, da si tudi ona kdaj pa kdaj spočije in nabere novih moči zase in zanje.
Vsak 24. v mesecu je postal v naši župniji »mali praznik«. Vsak mesec na ta dan zvečer pripravlja molitev in mašo upokojeni nadškof Stanislav Hočevar. Pred mašo je na voljo tudi za spoved ali osebni pogovor. Ob 18.15 začnemo skupno molitev rožnega venca, ki ga vodi nadškof, sledi maša s kratkim nagovorom. Namen molitve je prošnja Mariji, Pomočnici kristjanov – Materi Cerkve za spravo in edinost tako v Cerkvi kakor tudi na vsem svetu. V mesecu marcu smo imeli še poseben molitveni namen – za mir v Ukrajini. S tem namenom je bila z nami tudi Marijina sestra iz Ukrajine Vasilina Savčenko z drugimi slovenskimi sestrami in grškokatoliški duhovnik, župnik župnije nadangela Mihaela v Ljubljani ter škofov vikar za Ukrajince v Sloveniji Ivan Skalivskyi. Skupaj smo molili za ukrajinski narod, ki je posebej preizkušen zaradi vojne.
V počastitev praznika Gospodovega oznanjenja je bila v nedeljo, 23. marca, na Skaručni dobrodelna prireditev v sodelovanju z župnijsko Karitas Vodice. Skupina mladih glasbenikov, pevcev in plesalcev je skupaj s svojimi starši in voditelji pripravila krasno prireditev. Uvodne misli Diane Dominko so bile namenjene brezpogojni ljubezni, ki jo premore le mati. Za vse matere, mamice in babice so bile izbrane melodije in pesmi mladih nadarjenih izvajalcev znamenje zahvale, ljubezni in spoštovanja. Nekaj posebnega so bili ritmi orkestra Godbene glasbene šole Vodice. Prisrčen nastop Folklorne skupine Podružnične šole Utik je bil prijeten in se je dotaknil src vseh navzočih. Ob robu koncerta smo lahko občudovali manjšo razstavo likovnih del vodiških osnovnošolcev. S prispevki bomo pomagali ljudem v stiski v vodiški župniji.
Na tretjo postno nedeljo, 23. marca, se je 18 zakonskih parov, ki letos praznujejo 5, 10, 15, 20, 25 … in vse do 60 let zakona, zbralo v cerkvi sv. Mihaela v Grosupljem. V slavnostnem sprevodu so zakonski pari prišli v cerkev. Med mašo so se zahvalili Bogu za vse milosti in varstvo v preteklih letih. Ponovno so si vpričo župnika Martina Goloba izrekli zakonske obljube. Ko smo to slišali navzoči verniki, se je marsikdo zamislil in se vprašal: »Kako pa jaz živim svojo zvestobo?« Šestdeset let zakonskega življenja praznujeta Olga in Vladimir Hotko. Naj bodo zvesti pari zgled mladim in vsem nam, da bi jih v vsem dobrem posnemali.
Glaserjev salon z galerijo v župniji sv. Petra v Malečniku je 19. marca gostil Romana Vučajnka, kanclerja slovenske asociacije Suverenega vojaškega malteškega reda in predsednika Društva Malteška pomoč Slovenija, ki je nazorno predstavil dolgo zgodovino in delovanje reda, v vitrinah galerije pa so bili razstavljeni tudi nekateri eksponati reda. Prostovoljno delo predstavlja srce delovanja malteškega reda, katerega poslanstvo traja že več kot 900 let. Biti član malteškega reda je čast, od kandidata in viteza/dame se pričakuje dobrodelno in socialno angažiranje v slovenski družbi, izstopal naj bi s svojimi uspehi in dejavnostjo na kulturnem, znanstvenem, gospodarskem, socialnem in humanitarnem področju. Tega večera sta se udeležila tudi viteza malteškega reda Zdravko Luketič in Martin Pereza.
V soboto, 29. marca, se nas je poln avtobus iz Ljubljane namenil k našim rojakom v Porabje. Potovali smo v organizaciji Rafaelove družbe. Spremljali so nas ravnatelj družbe Lenart Rihar, vodja ekskurzije Anamarija Rajk, etnolog Silvester Gaberšček in nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. Po s Slovenci v sedmih vaseh še poseljenem delu Porabja, okrog 5.000 jih je še, nas je vseskozi spremljala Marijana Sukič, nekdanja odgovorna urednica lista Porabje. Ogledali smo si Muzej železne zavese v Števanovcih, se »povzpeli« na Mali Triglav v Andovcih, obiskali razstavo o Slovencih v Porabju v Muzeju Avgusta Pavla v Monoštru in tamkajšnjo obnovljeno cerkev Marijinega vnebovzetja, se peljali skozi najpremožnejšo slovensko porabsko vas Slovensko ves, se okrepili na Slovenski vzorčni kmetiji, nazadnje pa smo se na Gornjem Seniku v Kuharjevi spominski hiši poklonili dolgoletnemu župniku Janošu Küharju, porabskemu čedermacu, in pomolili v bližnji župnijski cerk...
V juliju se bo k slovenskim misijonarjem na Madagaskarju – Janezu Krmelju, Pedru Opeki, Janiju Mescu in Jožetu Adamiču za pet tednov podalo devet mladih prostovoljcev: dve Lani, Ana Marija, Elizabeta, Pija, Ema, Eva, Jožica in Jure. Tja bodo odšli v sklopu programa POTA Madagaskar 1 2025 v okviru Katoliške mladine. Omenjenim misijonarjem bodo pomagali pri oratorijih za več kot 2.000 otrok in še pri čem drugem. Lana in Pija (na fotografiji) sta se komendskim župljanom predstavili v nedeljo, 30. marca, po jutranji in dopoldanski maši, zbirali pa sta tudi darove za slovenske misijonarje na »rdečem otoku«. Darovalcem sta med drugim ponudili misijonski koledar za letošnje leto. Komendske župljane sta med predstavitvijo prosili, naj molijo, da bo njuno in misijonsko delo drugih prostovoljcev na Madagaskarju blagoslavljal Bog. Na Madagaskarju sta slovenskim misijonarjem iz komendske župnije že pomagali mladi laiški prostovoljki Katja Ravnikar in Lara Kos.
Pasijoni na Slovenskem (4): Tridelna igra z jezuitskim ozadjem
Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik je izdala in založila knjigo zgodb z območja sedanjih občin Kamnik in Komenda. Naslov Zgodbe so še kako žive ji je dal France Stele, eden od avtorjev. Knjigo je uredil uredniški odbor v sestavi Milena Glušič, Kristina Jamšek (tudi lektorica knjige), Barbara Petrušič in mag. Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. Ilustrirala in oblikovala jo je odlična ilustratorka Eva Mlinar, fotografije pa je prispeval Luka Dakskobler. Uvodno besedo z naslovom Pripovedovalska pot za soncem, kakor so v knjigi razvrščene zgodbe od motniškega konca na vzhodnem območju kamniške občine do Nasovč na severozahodnem robu komendske občine, je napisala etnologinja dr. Marija Klobčar, spremno besedo pa Breda Podbrežnik Vukmir. Klobčarjeva je tudi na kratko predstavila vsakega avtorja in njegove zapisane zgodbe: Jožeta Keršiča z zgodbami iz Motnika in z Menine planine, Marinko Mošnik z zgodbami iz Špitaliča in Motnika, Vilka Rifla z zgodbami i...
Izjava o prenosu posmrtnih ostankov
Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo ves čas svojega delovanja podpira prizadevanja za razreševanje težkih posledic druge svetovne vojne in revolucije na naših tleh. Med drugim si prizadeva tudi za pokop žrtev revolucionarnega nasilja, ki se je razdivjalo med vojno in po njej.
Po prizadevanju prejšnjih vlad je prišlo do izkopa posmrtnih ostankov več kot 3.400 pobitih pod Macesnovo gorico. A teh žrtev Slovenci ne moremo pokopati, kakor nam narekuje osnovno civilizacijsko načelo o svetosti življenja in smrti vsakega človeka. Zdi se, da še nismo sprejeli Antigoninega humanega sporočila in nam še vedno vladajo razni Kreoni in zastrupljajo duhovni prostor s svojo ideologijo.
Edini, ki lahko odločajo o mestu pokopa, so svojci pokojnih in njihovi predstavniki, ne pa občinski ali državni oblastniki.
Namesto da bi sedanja vlada omogočila dostojen pokop po volji svojcev, se je odločila za neke vrste diverzijo: po ukazu ministra za obrambo bo po h...