Vir: Družina
sreda, 24. julij
Tudi živali trpijo
Kako žalujemo za svojim hišnim ljubljenčkom, ko nas za zmeraj zapusti. Ni nam težko priznati, da smo za njim jokali in kakšna praznina je za njim ostala. Pogosto so hišni ljubljenčki, naj bo to mucek ali kuža, edini spremljevalci osamljenih starejših ljudi. Velikokrat slišimo ljudi, ko rečejo, da jih samo njihovi ljubljenčki razumejo. Radi jih imamo, ker nam vračajo ljubezen.
Ko trpijo ljudje, trpijo tudi oni. Vendar to velikokrat spregledamo, saj vidimo samo trpljenje prvih. Lep primer za to so vojna žarišča po svetu. Ko je postalo milijone ljudi iz Ukrajine čez noč beguncev, jih je veliko vzelo s sabo tudi svoje živalske ljubljenčke, ki so prav tako postali begunci. Vojne so največje zlo človeštva, ki močno prizadenejo tudi živali, ki živijo prosto v naravi. Na področjih, kjer divjajo vojne, morajo živali zaradi eksplozij bomb in granat in nasploh zaradi hrupa zapustiti svoje življenjsko okolje. Prav bi bilo, da se, ko se spomnimo na trpljenje ljudi, spomnimo...
V nedeljo, 7. julija, so cerkveni zvonovi šentjoške fare naznanjali slovesen praznični dan, zlato mašo rojaka Jožeta Tominca, ki je prav na ta dan pred 50 leti v tej cerkvi daroval novo mašo. Zlatomašnik izhaja iz globoko verne Globovškarjeve družine s štirinajstimi otroki. Jože se je rodil kot predzadnji in sledil Božjemu klicu. V šentjoški cerkvi Janeza Evangelista se je tudi to nedeljo, tako kot pred 50 leti, zbrala velika množica sorodnikov, prijateljev in faranov. Ko je zlatomašnik v spremstvu treh duhovnikov in številnih ministrantov vstopil v božji hram, je s kora mogočno zadonela pesem »Zlatomašnik bod' pozdravljen«. V pozdrav ga je nagovoril nečak Janez Demšar in strnil misli, kako je njegovo novo mašo doživljal z očmi nekajletnega otroka. Zlatomašnik Tominc je mašo začel v duhu zlatomašnega gesla »Naj vse Božje ljudstvo slavi Boga« in navzoče povabil k slavljenju našega dobrega nebeškega očeta. V pridigi je zbrane nagovoril župnik Florjan Božnar. Z velikim spoštovanjem d...
V drugem tednu julija je v domu CŠOD Radenci, ki stoji v bližini reke Kolpe, potekal 28. tabor slovenskih otrok po svetu. Tabor je namenjen poletni osvežitvi slovenskega jezika, spoznavanju kulturnih posebnosti in naravnih lepot Slovenije – tokrat Bele krajine. Organizira ga Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Letošnjega poletnega spoznavanja se je udeležilo več kot 40 otrok, ki sicer živijo in obiskujejo šolo zunaj Slovenije. Največ udeležencev je prišlo iz Italije, kar nekaj iz Avstrije, ZDA in Luksemburga. Po nekaj otrok je prišlo tudi iz Velike Britanije, Nemčije in Francije. Prvič pa smo imeli udeleženko iz Južnoafriške republike. Čas v Radencih smo dodobra zapolnili z različnimi dejavnostmi in spoznavanjem okolice. Delavnica izdelave belokranjske pogače in ustvarjanje animiranih filmov sta še dodatno obogatili program.
V Galeriji Družina je do 10. avgusta na ogled razstava Nasmeh poletnih dni slikarke Anamarije Štunf.
Kar malo strašljivo je dejstvo, da okoli nas kroži toliko verzij nas samih. Nekateri menijo, da smo zadržani, za druge smo zgovorni, eni nas vidijo kot prijazne in skrbne, za druge smo nedostopni in hladni. Vse to je privid, iluzija na podlagi dogodkov, odvisnih od zornega kota, počutja, okoliščin ... Si upam v to kategorijo dati tudi pogled na Jezusa? Da ga definira moje spoznanje, moja pobožnost, moje prepričanje, moje izkustvo? Precej tvegano glede na to, da je moja večnost odvisna od mojega odnosa z njim. Morda pa moje srce omehča njegov pogled.
Ljubeč pogled
Danes se Jezusov pogled spet ustavi na ljudeh. Že prejšnji teden smo brali, da se mu je množica smilila. Vidi množico in v množici vidi vsakega posameznika. Nikogar ne spregleda. Njegov pogled je sočuten in ljubeč. Čuti lakoto telesa in še globlje hrepenenje, ki ga niti sami ne znamo izraziti. Pozna skrivnosti srca in nam prihaja naproti tam, kjer smo. Kot dober učitelj pred razredom postavlja vprašanje. Pogled učen...
Ob otrocih se spomnim svojega zehanja v otroštvu ob rožnem vencu, ki je z leti postal moj vsakodnevni spremljevalec. Pot v službo traja ravno dovolj dolgo, da za vsakega iz svoje družine zmolim eno desetko. Vem, da Bog ve, kaj kdo od nas potrebuje. Ne računa, ne meri in ne tehta po mojih merilih, ampak vsega daje v izobilju (Lk 6,38). Za vsakega ima Božji načrt in ta načrt je dober. Molitev pomaga prepoznavati Božji načrt zame, saj nobena molitev ne ostane neuslišana (Iz 55,11). Božja beseda nagovarja konkretno, za današnji čas, za moje življenje. SMS s citatom Božje besede, ki si ga dnevno pošljeva z ženo, me umerja na isto frekvenco z njo, da sva vedno bolj istih misli (2 Kor 13,11). V molitvi (p)ostajam hvaležen za vse, kar prejemam. Pogosto sem raztresen, so pa tudi dnevi, ko se lahko povsem potopim v molitev, da v hvaležnosti s sv. Avguštinom »molim tako, kot da je vse odvisno od Boga«.
Blaženi Stanislav Frančišek Rother, misijonar, mučenec
»Toda če je moja usoda, da moram tu dati svoje življenje, potem naj bo tako. ... Ne želim zapustiti teh ljudi ... Tu je še vedno mogoče narediti veliko dobrega ... Kaj naj storimo v teh razmerah? Vse, kar lahko storimo, je, da nadaljujemo z delom, sklonimo glave, oznanjamo evangelij ljubezni in nenasilja. Bog bo poskrbel za svoje, nič se ne bo zgodilo, razen tistega, kar se mora zgoditi. Vse to je del njegovega velikega načrta.«
17. nedelja med letomPrvo berilo: Na Gospodovo zapoved je za vse dovolj jedi, 2 Kr 4,42–44; Ps 145;drugo berilo: Eno telo, en Gospod, ena vera, en krst, Ef 4,1–6
Ko žalitve sprožijo globlja čustva in rane, imamo dve možnosti: odpuščanje ali pa zamero in maščevanje.
Romarski shod na Gori pri Sodražici.
V Šempolaju se je v nedeljo zvečer odvila osrednja slovesnost v sklopu praznovanj ob 100-letnici pisateljevega rojstva »V Rebulovem vetru 1924–2024«
Na območju občine Škocjan na avstrijskem Koroškem sta bili v zadnjih dneh tarča vandalizma dve dvojezični krajevni tabli. V okraju Velikovec je bilo na tabli počrnjeno slovensko ime vasi Gluhi les, v Šentprimožu pa je bil prelepljen dvojezični krajevni napis. Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je dejanji ostro obsodilo.
V prijetnem vzdušju srednjeveškega mesta Radovljica bo med 10. in 27. avgustom potekal že 42. Festival Radovljica 2024. Ta je znan po poudarku na starejši glasbi, a v svoj spored že več let vključuje tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, pogosto na ustreznih zgodovinskih glasbilih. Letos se obeta enajst koncertov z vrhunskimi glasbeniki.
Partizani so 11. avgusta 1943 ponoči vdrli v hišo družine Burkeljca na Lazah v pri Zgornjem Tuhinju in brutalno umorili starša, Antona in Amalijo ter hčerko Ivano.
Ob premestitvah duhovnikov, ki se po slovenski tradiciji zgodijo avgusta, se vedno pojavlja večje zanimanje za (posamezne) duhovnike znotraj cerkvenih (duhovniške, redovne, župnijske) skupnosti, nemalokdaj pa tudi širše v družbi.
Znane so letošnje spremembe in premestitve duhovnikov in redovnikov, do katerih prihaja v šestih slovenskih (nad)škofijah. Glavnina stopi v veljavo 1. avgusta. Zasledili boste, da je pri župnikih zapisano, da so se 'odpovedali župniji' in bili imenovani na drugo mesto. Kaj to pravzaprav pomeni?
torek, 23. julij
Danes goduje sv. Krištof, svetnik, ki ga poznamo predvsem po Krištofovi nedelji, ko poteka tudi akcija Miva.
V slovenski prestolnici bo živahno: v sredo, 24. julija, na Kongresnem trgu v Ljubljani ob 18. uri prirejajo slovesen sprejem za nedavnega zmagovalca letošnje dirke po Franciji in prepričljivo vodilnega na lestvici Mednarodne kolesarske zveze Uci Tadeja Pogačarja. Tadejevega obiska v domovini se nedvomno veselijo tudi njegovi domači, ki zanj veliko molijo.
Obilne padavine, ki so v soboto, 20. julija, povzročile poplave in zemeljski plaz na območju Kokre, še vedno kažejo grozljive posledice. Ob tem je bilo poškodovanih deset hiš s 15 prebivalci. Sodelavci Karitas so že stopili v stik z njimi, obenem pa prosijo za pomoč prizadetim gospodinjstvom.
V Sloveniji je v letu 2023 že sedmo leto zapored umrlo več prebivalcev, kot se jih je rodilo, kažejo najnovejši podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs). Na svet je namreč privekalo nekaj manj kot 17.000 otrok, medtem ko je umrlo nekaj več kot 21.500 ljudi. To pomeni, da je razlika med novorojenimi in umrlimi lani znašala več kot 4550.