Vir: Družina
sreda, 17. december
PORTUGALSKA Stoletni José Francisco iz kraja A-dos-Francos v župniji Caldas da Rainha je »po stoletju priprav«, kot se pošalijo domači, na isti dan prejel sveti krst, prvo obhajilo in birmo. Vse življenje je bil kmet. Svojih sedem otrok je dal krstiti, čeprav sam ni bil krščen. Trenutno biva v domu starejših, kjer ga je na zakra-mente pripravljal krajevni župnik. Krstni prtiček je izdelala njegova žena, uporabljen je bil pri krstu otrok. Pravi, da zakramentov kljub želji ni prejel, ker mu je težko kmečko življenje vedno pobralo čas in moči. Toda »nikoli ni pozno izpolniti takšnih želja,« pravi in dodaja: »Bilo je lepo, duhovnik je odličen, moje nove sanje pa so doživeti 101. leto!« I. V.
Neto migracije tujcev v Slovenijo dobimo tako, da od priseljenih tujcev odštejemo tiste, ki so se iz Slovenije izselili. V zadnjega četrt stoletja se je k nam priselilo in ostalo 217.376 tujcev. Vrhova priseljevanja sta bila v času hitre gospodarske rasti pred krizo leta 2008 in v letih hitre rasti pred pandemijo. Tujci ne prihajajo zaradi potice, Plečnika ali Planice, temveč zaradi zaslužka. Za absolutni rekord priseljevanja – 20.719 tujcev neto – so poskrbeli tisti, ki so vladali leta 2008.
Potem ko je ljubljanska nadškofija sporočila, da bo na začetku prihodnjega leta ukinila 12 manjših župnij, so v oddajo Odmevi povabili nadškofa Stanislava Zoreta. V pogovoru z novinarko Rosvito Pesek sta se dotaknila tudi nekaterih drugih perečih tem.
Narod povezuje pripadnost, ki je genetska – delimo si skupni izvor in prednike – ter jezikovna. Povezuje nas tudi skupna zgodovinska izkušnja, tradicije in način življenja. Statistični urad od zadnjega popisa leta 2002, ko se je za Slovence opredelilo 1.631.363 prebivalcev, ne zbira več podatkov o narodnosti. Razlog je v tem, da se popisi ne izvajajo več terensko, ampak elektronsko, s povezovanjem obstoječih baz podatkov. Vemo pa, da se je od takrat število oseb s petimi najpogostejšimi slovenskimi priimki zmanjšalo za 10 %.
Prav v vseh zakonskih kategorijah se je rodnost med letoma 2002 in 2021 povečala. Povprečno število otrok na žensko pa je kljub temu upadlo za 12 %. Če je 45-letnica leta 2002 v povprečju rodila 1,78 otroka, je to število do leta 2021 upadlo na 1,56 otroka. Razlog je v velikem povečanju števila neporočenih žensk, ki imajo v povprečju manj kot enega otroka. Podvojilo se je tudi število 45-letnic brez otrok – teh je bilo leta 2002 7 %, devetnajst let kasneje pa 13 %.
Ženska rodna doba se praviloma zaključi pred 45. letom. Zato poglejmo, kako se 45-letnice razlikujejo med popisoma leta 2002 in 2021 (število žensk te starosti je ostalo skorajda enako): število nikoli poročenih žensk se je skoraj početverilo. Število poročenih žensk je upadlo za tretjino. Število razvez v Sloveniji je že od leta 1970 približno enako in se giblje med 2.000 in 2.500 letno. Zato tudi število razvezanih 45-letnic ostaja približno enako. Zelo pa se je zmanjšalo število vdov. Ta učinek lahko pripišemo zmanjšanju umrljivosti moških.
Število civilnih porok, tudi tistih, kjer se ženin in nevesta poročata prvič, zadnje četrt stoletja ostaja približno enako. Medtem je število cerkvenih porok upadlo za polovico. Če se je leta 2000 71 % prvič civilno poročenih poročilo tudi cerkveno, pa je po zadnjih podatkih takšnih le še 41 %.
Prejšnje jubilejno leto, ob prelomu tisočletja, je novo mašo pelo 24 duhovnikov. Letos pa sta bila v duhovniški stan posvečena dva – Matija Golob in Ambrož Brezovšek. Največ duhovnikov po letu 1945 je bilo posvečenih leta 1973, kar 56.
Birma je zakrament potrditve v veri, ki v prejemniku dopolni in utrdi milosti, ki jih je prejel pri krstu. Če sta bili ob prelomu tisočletja birmani dve tretjini mladostnikov, pa sta danes birmana le dva od petih.
Sveti krst je prvi od sedmih zakramentov, pri njem krščenec postane član katoliške skupnosti. V Sloveniji je v zadnjih letih približno 95 % krstov otrok, preostalih 5 % pa so krsti katehumenov. Od leta 2004 je število otroških krstov, izraženo v razmerju s številom rojstev, upadlo za 18 odstotnih točk. Danes se krsti dobra polovica otrok.
“Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo.” Lk 18, 16
Notranji praznini, ki jo ljudje pogosto občutimo v tem stresnem času, ko je pri mnogih na prvem mestu hlepenje po uspehu, krščansko upanje ponuja obljubo: pravi mir za človeško srce bomo našli pri Bogu, je papež Leon spomnil vernike, zbrane na današnji splošni avdienci v Vatikanu.
Evropski parlament je danes podprl evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira) za varen in dostopen splav po vsej Evropi. Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je za resolucijo v podporo pobudi glasovalo 358 evroposlancev, 202 sta bila proti, 79 pa vzdržanih.
Rimski imperij je bil v času Jezusovega rojstva na višku svojih moči. Razširil se je daleč na vzhod in si podjarmil tudi Izrael. Sam cesar Avgust Oktavijan je obiskal Jeruzalem in hvalil lepoto dežele!
Ana, Vid in Dora tistega dne kar poskakujejo, ko se vračajo iz šole. Zadnji dan pred božičem! In nato dolge počitnice! Pa tudi dan je bil prekrasen – pisali so voščilnice kuharicam, čistilkam in hišniku, okrasili celo šolo, imeli proslavo, si na koncu drug drugemu zaželeli lepe praznike – in zdaj domov!
Tisti čas je prišel Jezus iz Galilêje k Jórdanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hôtel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstíti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovóril in mu rekel: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpólniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pústil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.«
(Mt 3,13-17)
Mladi iz Skupnosti Emanuel so izdali nov glasbeni album
Kdo so ljudje, ki prinašajo novice iz Vatikana v slovenščini
V Sloveniji ostajajo dolge čakalne dobe eden večjih izzivov zdravstva. Pacienti pogosto čakajo na prve preglede in preiskave dlje od dopustne meje – včasih več kot leto dni. A čakanje ni zgolj neprijetnost – lahko vpliva na potek bolezni, kakovost življenja in zaupanje v sistem.
Zato se vse več ljudi odloča za alternativo ali dopolnitev tj. drugo mnenje. Ne gre za nadomestilo zdravniškega pregleda, temveč za širši pogled na zdravstveno stanje, ki prinaša večjo jasnost in boljše razumevanje.
Kaj pomeni drugo mnenje?
Drugo mnenje je priložnost, da diagnozo, terapijo ali zdravstveno stanje preveri še drug strokovnjak – zdravnik ali holistični svetovalec. Namen ni nezaupanje, temveč skrbna odločitev za boljše razumevanje bolezni in lastnega telesa.
Koristno je zlasti pri kompleksnih ali kroničnih težavah, kjer uradna razlaga ne ponudi jasnega odgovora ali poti naprej.
Zakaj razširiti pogled?
Zdravje ni zgolj stanje posameznega organa, temveč odraz navad, prehrane, stresa in splošnega...
Igor Korošec, igralec, ki v monokomediji upodablja svetega Jožefa
Preizkusi svoje znanje in se nauči kaj novega