Vir: Družina
torek, 4. avgust
4. avgusta je odjeknila vest, da je v jutranjih urah umrl odlični in med resnično vsemi ljudmi globoko spoštovani duhovnik Anton Gnidovec, župnik na Vinici. Širša slovenska javnost ga je spoznala tudi kot človeka, ki si je tudi zaradi lastne družinske zgodbe in zaradi dolgoletnega službovanja kot župnik v Kočevju iskreno prizadeval za spravo v narodu.
Slovenska ameriška zveza (SUA), ki je do leta 2011 delovala kot Slovenska ameriška ženska zveza, je v kraju Tower na severu ameriške zvezne države Minnesota sklenila konvencijo ob 100. obletnici ustanovitve. Zveza je bila ustanovljena decembra 1926 v Chicagu, zavzemala pa se je za pravice priseljenk.
»Ljudje hočejo biti del bolj varnega, bolj izpolnjujočega, bolj družabnega, bolj prijateljskega načina življenja.« (John Milbank, Slovenski čas, 194)
Na god duhovnika in župnika sv. Janeza Vianeja, 4. avgusta, je Gospodar življenja k sebi poklical svojega služabnika duhovnika Antona Gnidovca, župnika na Vinici in dekana dekanije Bela Krajina.
Leto dni pred svetovnim dnevom mladih (SDM), ki bo prihodnje leto med 3. in 8. avgustom potekal v Seulu, so organizatorji predstavili uradno himno srečanja z naslovom »Confidite, Ego Vici Mundum« oziroma v slovenskem prevodu: »Pogum! Jaz sem svet premagal«.
V Assisiju se je v ponedeljek, 3. avgusta, začelo evropsko frančiškansko srečanje mladih GO! Franciscan Youth Meeting (»Pojdi! Frančiškansko srečanje mladih«), ki bo vrhunec doseglo v četrtek, 6. avgusta, s sveto mašo, ki jo bo ob prazniku Gospodovega spremenjenja daroval papež Leon XIV.
Ernest Simoni, 97-letni albanski kardinal, je prejšnji petek daroval mašo na kraju, kjer je bil več let zaprt na prisilnem delu pod trdo komunistično diktaturo Enverja Hoxhe. V tem času je moral maševati na skrivaj in pri tem tvegal življenje.
Med vosovskim ubijanjem na Lajšah se je Jožef Bavcon rešil, pa čeprav je ranjen padel v brezno. S pomočjo nekaterih domačinov je nato našel pot do Gorice, kjer so živeli starši. Dobro leto kasneje pa ga je maja 1945 v Gorici ugrabila komunistična Ozna in ga odpeljala v ljubljanski zapor.
Obhajamo god sv. Janeza Marije Vianeja, zavetnika in vzornika duhovnikov.
ponedeljek, 3. avgust
Ko se duhovniki ob premestitvah poslavljajo od ene in prevzemajo drugo župnijo, se večina na novo pot odpravi z avtomobilom. Župnik Marjan Pučko pa se je odločil drugače – v novo župnijo Ljutomer je v petek, 31. julija, v sončni pripeki, poromal s kolesom.
V nedeljo, 2. avgusta 2026, je bilo na Svetih Višarjah 38. romanje treh Slovenij. Letošnji predavatelj je bil dr. Zvone Štrubelj, mašo pa je daroval nadškof dr. Ivan Jurkovič.
Gospod,
spomni se svojega usmiljenja
in napolni moje srce
s svojo milostjo,
ti, ki nočeš,
da bi katero koli
od tvojih ustvarjenih del ostalo prazno.
Tomaž Kempčan
Že več let se sprašujem, zakaj Cerkev na Slovenskem dovoli, da se okolica cerkva zarašča z drevesi. Drevesa zakrivajo pogled na cerkev. Cerkve so naši predniki postavili na točke, kjer so vidne, in se jih niso sramovali. Kot pravi Sveto pismo: »Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši.« Slovenija se je od leta 1950 zarasla s 50 odstotkov na približno 75 celotnega ozemlja, tako da ekološkega razloga ni. Če gledam, kaj delajo v okolici v občini in podjetniki, ki v nekaj letih divje požagajo 70 ha, da postavijo svoje objekte, potem tudi ne more biti po pravilih. Preprosto se mi zdi, da smo sprejeli logiko bivšega komunističnega režima, ki je zatiral vse možno v povezavi z vero. Vem, ni vse v kazanju navzven, ampak je čas, da cerkve postanejo vidne. Rok
Poletje nas pogosto zavede v prepričanje, da je počitek namenjen predvsem telesu. Da potrebujemo le nekaj dni brez obveznosti, nekaj več spanca in morda pogled na morje ali gore, pa bomo spet napolnjeni z močjo. A človek ni samo telo. Tudi duša se utrudi. Tudi srce nosi bremena, ki jih ne moremo odložiti zgolj z dopustom.
Prav zato me dnevi pred praznikom porcijunkule vedno znova nagovarjajo na poseben način. V njih je nekaj nežnega in hkrati zelo močnega. Kot tih opomin, da je v življenju včasih treba narediti prostor za Boga, za iskren pogled vase in za vprašanja, pred katerimi pogosto bežimo. Kaj še vedno nosim v sebi? Komu še nisem odpustila? Česa ne zmorem izročiti? Porcijunkulski odpustek, ki ga verniki prejmemo 2. avgusta, ni zgolj pobožna navada. V njegovem bistvu prepoznavam globoko sporočilo, da noben človek ni dokončno zaznamovan s svojimi padci. Da nobena napaka ni večja od Božjega usmiljenja. In da vsak izmed nas vedno znova dobi priložnost za nov začetek.
V času, ko smo...
Dolenjske Toplice spadajo med tiste kraje, kjer človeku res ni dolgčas. V vročih poletnih dneh se najbolj prileže kopanje, lahko se razgibamo s kolesarjenjem in hojo, v okolici pa je tudi vrsta zgodovinskih zanimivosti, ki nas – če smo le malo radovedni in vedoželjni – ne pustijo ravnodušnih.
Dolenjske Toplice, ki imajo 979 prebivalcev, ležijo ob potoku Sušica v zahodnem delu novomeške pokrajine. V pisnih virih so bile prvič omenjene v 13. stoletju, tamkajšnji termalni izviri, ki jih omenja tudi Valvasor, pa so bili znani že veliko prej. Prvo kopališko stavbo so postavili v 17. stoletju, v 18. stoletju pa je kraj po zaslugi Auerspergov postal mondeno zdravilišče. V središču naselja je župnijska cerkev sv. Ane.
Ena od možnosti, da bolje spoznamo širšo okolico Dolenjskih Toplic, je krožna Topliška kolesarska pot. Na edinem semaforiziranem križišču v naselju zavijemo proti Uršnim selom. Po svetli dolini, ki jo obrobljajo temni gozdovi, prispemo v Dolenje in Gorenje Sušice, kjer stoji po...
Marsikoga zanima, katere ptice gnezdijo v bližini njegovega doma. Gnezdeče pare največkrat izda pesem samcev, namenjena samici in drugim samcem, ki jim napev sporoča, da so vstopili na tuje ozemlje. Ptičja pesem ni samo okras in prijetna zvočna kulisa, pač pa ima še kako globok pomen. Ena izmed zanesljivih potrditev gnezdenja je tudi območno spreletavanje, ki je še posebej značilno za goloba grivarja in turško grlico. Območni samec poleti navzgor, nato pa se spusti v strmoglavem letu. Grivar to pospremi tudi s tleskanjem s perutmi, kar se sliši zelo daleč. Ravno ta čas najdevam okrog hiše bele lupine njegovih jajc, ki potrjujejo gnezdenje dveh stalno navzočih in zaupljivih parov, ki redno stikata za hrano na dvorišču, vrtu in sadovnjaku.
Letos sem se odločil, da eno krmilnico še vedno zalagam s sončničnim semenom in prosom tudi v poletnem času. Med poljskimi vrabci, brglezom in vrstami sinic sta redna obiskovalca tudi dlesk in kalin (Pyrrhula pyrrhula), katerega samec je na fotografij...
Materina dušica je aromatična trajnica, ki jo poznamo predvsem kot dišavnico in zdravilno rastlino. Je tudi odlična pokrovna trajnica za sušne dele vrta. Poleg tega, da je trpežna in odporna na sušo, se odlikuje po raznolikih in prijetno dišečih listih, lepih cvetovih v beli, rožnati, škrlatni, lila in beli barvi ter večnamenski uporabnosti.
V naravi je razširjenih okoli 50 vrst grmov, polgrmov in trajnic. Največ jih raste v Sredozemlju.
Najlepše uspeva na sončnih rastiščih, v revnih, suhih ali vlažnih in odcednih tleh. Ne prenaša zimske mokrote. Sadimo jo v skalnjake, v suhozide, okrasne posode in korita. Lepo se kombinira z žajbljem, mačjo meto, hermeliko, lepimi očkami in okrasnimi travami. Je vednozelena trajnica z drobnimi listi. Večina vrst ima poleglo rast. Sadimo jo lahko tudi v pesek in med kamne, kjer je le malo zemlje in hrane. Višje rastoče vrste imajo na dnu olesenela stebla. Za lepšo in bolj strnjeno rast jih pomladi skoraj do tal porežemo. Nekatere vrste, kot je npr. T...
Narezano čebulo in korenje popražimo, dodamo govedino in pražimo dalje, da posivi. Zdaj gre v lonec leča, sol, vse začimbe, malo vode, vse zavremo, nato z rahlim brbotanjem pokrito kuhamo 2 uri.
Po tem času se je leča povsem zmehčala, meso pa prav tako, vezivo pa skoraj raztopilo. To je jed, ki jo ponudimo z raznimi prilogami: polento, njoki, krompirjem, rižem ali zgolj s kruhom. Če nam je kaj ostane, jo lahko uporabimo tudi kot osnovo za enolončnico.
Tokrat zgolj ideja, kako uporabiti ostanek kuhane polente. Narežemo jo na večje kose in v ponvi na malo olja 10 minut segrevamo, da se na dnu lepo zapeče. Previdno obrnemo, nato dodamo različne dodatke (koščke slanine, tunino, različno zelenjavo …).
Po približno 5 minutah, ko je tudi trša zelenjava že zmehčana, povrh potresemo sir in pokrijemo, da se sir lepo stopi, polenta pa hrustljavo zapeče še na tej strani. Ponudimo vroče.
Ko takole pritisne vročina, se nam ne ljubi preveč kuhati, še manj kaj težkega pojesti. Pogosto si recimo skuham polente malo več, jo shranim v posodo, kjer se ohladi, nato pa uporabim kot hiter obrok ravno v takih dneh. Vsakokrat je jed drugačna.
Izjemno koristi tudi, če imam kak lonec jedi že skuhan v malo večji količini. Ko jo potrebujem, jo zgolj na hitro pogrejem. Ta »golaž« je točno taka jed. Tokrat sem se izognila jokanju zaradi čebule …